Kot so sporočili z Agrokorja, bo z realizacijo pogodbe nastala družba, ki bo letno skupno ustvarjala sedem milijard letnih prihodkov in zaposlovala 60.000 ljudi. S tem bo Agrokor postal največje maloprodajno podjetje v Srednji in Vzhodni Evropi.
Prvi mož Agrokorja Ivica Todorić je ob podpisu pogodbe izjavil: "Zahvaljujem se vsem poslovnim ljudem, konzorciju delničarjev Mercatorja, ki so se odločili, da nam bodo pokazali zaupanje in nam dali priložnost, da skupaj z Mercatorjem in s skupnim stališčem povečamo učinkovitost poslovanja, ohranimo delovna mesta in izboljšamo konkurenčnost v regiji ter zunaj nje, na evropskem tržišču."

Kot so še zatrdili v Agrokorjevem uradu za odnose z javnostjo, bosta združeni podjetji kupcem ponudili širšo izbiro izdelkov in najboljše cene. "Prepričan sem, da bo to odlična poslovna zgodba," je po zapisu izjavil Todorić.
Več podrobnosti iz pogodbe niso razkrili.
Laško, Union, Radenska
Pivovarna Laško je članica konzorcija družb, ki so v preteklih mesecih izvajale postopke za odprodajo 53-odstotnega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Soglasje k prodaji delnic Mercatorja sta morala dati še Pivovarna Union, ki je 12,33-odstotna lastnica Mercatorja, in Radenska, ki ima 2,57 odstotka delnic trgovske družbe. Skupina Laško je s tem zaslužila dobrih 105 milijonov evrov, v tem znesku pa se bo potem razdolžila.
Prevzem milijarde evrov dolga?
Agrokor naj bi prevzel 1,1 milijarde evrov Mercatorjevega dolga, vendar bi zato dobil tudi vse Mercatorjeve nepremičnine, ki so vredne več sto milijonov evrov.

Prodajo morajo odobriti še varuhi konkurence
Prodaja pa bo uspešna šele, ko bo Agrokor pridobil tudi dovoljenja vseh varuhov konkurence po Balkanu in agencije za trg vrednostnih papirjev. Šele po tem bo moral dati tudi prevzemno ponudbo za preostale delnice Mercatorja.

Židan opozarja na neurejeno lastniško strukturo
Mercator, ki samo v Sloveniji zaposluje okoli 12.000 ljudi, posredno pa je nanj vezanih še 100.000 delovnih mest v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji, ima že več let nestabilno lastniško strukturo, kar je treba urediti, je že večkrat opozoril kmetijski minister Dejan Židan.
"Mercator ne pomeni samo 12.000 delovnih mest v Sloveniji, pomeni tudi posredno 100.000 zaposlenih v proizvodnji hrane," je opozoril Židan in dodal: "Z veliko zaskrbljenostjo gledam, če se pojavljajo kupci, ki ne dokažejo, da imajo realni denar, temveč samo željo, da bi kupili svojega tekmeca. Dodatno nelagodje pa mi povzroča to, da Mercator kupuje njegov neposredni konkurent pa tudi proizvajalec hrane in s tem tudi konkurent slovenski proizvodnji hrane."

Od prodajalcev deležev v Mercatorju pričakuje, da bodo upoštevali vse te okoliščine in da bodo znali zaščititi ne le svoje neposredne koristi, temveč tudi koristi zaposlenih in slovenske proizvodnje hrane. "Bojim pa se, da prodajalci zdaj zasledujejo le svoje ozke prodajne interese in se ne zavedajo pomena, ki ga ima Mercator za Slovenijo, kjer rezervnih delovnih mest preprosto ni," meni Židan.
Čez tri leta ne bo laškega piva na policah
V sindikatu delavcev v trgovini bodo ob morebitni prodaji družbe najprej proučili, kaj čaka delavce. "Dejstvo je, da je Mercator največje podjetje v državi, saj zaposluje 12.000 ljudi. Nanj je vezanih tudi 30.000 delavcev v živilskopredelovalni industriji. Zato nam ni vseeno, v čigavi lasti bo podjetje. Želimo si stabilnega lastnika, ki bo spoštoval zaveze kolektivne pogodbe do zaposlenih," je za TV Slovenija povedal sekretar sindikata Ladislav Rožič, ki se boji, da bodo ljudje nehali kupovati v Mercatorju.

Rožič je opozoril, da bi bil posel dober, če bi bila plačana kupnina. "V tem primeru ni videti, da bi bila kupnina plačati, in bojim se, da bo zopet šlo za tajkunski prevzem, kot smo ga v Sloveniji vajeni iz primera Merkur in se z njim vsak dan ukvarjamo," je dodal Rožič.

Po njegovem mnenju pa bo največ izgubila živilskopredelovalna industrija na čelu s Pivovarno Laško. "Menim, da čez tri leta ne bo laškega piva na policah," je opozoril.

Skupna cena naj bi bila 240 milijonov evrov
Dopisnik RTV Slovenija Vanja Vardjan je Radio Slovenija povedal, da naj bi Agrokor prodajalcem v Sloveniji najprej nakazal 10 odstotkov kupnine, torej 24 milijonov evrov, ki bi jih ti obdržali tudi, če bi si Agrokor premislil ob morebitnem slabšem reprogramiranju posojil Mercatorja.

Skupna končna cena za nakup Mercatorja naj bi bila nekaj manj kot 240 milijonov evrov, po plačilu kupnine pa naj bi Agrokor kot jamstvo, da se bo prihodnja tri leta držal zavez iz sporazuma s prodajalci, plačal še dodatnih 24 milijonov evrov depozita, od tega naj bi šlo 75 odstotkov v sklad delavcev. Agrokor naj bi zaradi zelo velike lastne zadolženosti sredstva za nakup dobil z dokapitalizacijo. 400 milijonov evrov svežega kapitala naj bi mu zagotovili Evropska banka za obnovo in razvoj ter dva zasebna naložbena sklada, ki sta v lasti investicijske banke JP Morgan.

Refinanciranju naj bi sledilo preoblikovanje Agrokorja, trgovski del naj bi se ločil od živilskega. V trgovski družbi bi imela družina Todorić, ki je zdaj 100-odstotni lastnik Agrokorja, 51-odstotni lastniški delež, preostalega pa EBRD in oba naložbena sklada.

Živilski del, v katerem je 20 podjetij, bi se še imenoval Agrokor in bi ostal v stoodstotni lasti družine Todorić. Novica o verjetnem nakupu Mercatorja je dvignila vrednost podjetij iz skupine Agrokor na zagrebški borzi, delnice oljarne Zvijezda so na primer poskočila kar za 11 odstotkov, je poročal zagrebški dopisnik.

Največ bodo pridobile banke
Samostojni svetovalec Andraž Grahek v teh dneh še ne pričakuje podpisa pogodbe zaradi čisto tehničnih razlogov. Če bo Mercator na koncu vendarle prodan, bodo od tega imele največ koristi banke. Pri morebitni izdaji delnic pa bodo največ izgubili zdajšnji lastniki, še meni Grahek.

Janković meni, da bi moral sedež Mercatorja ostati v Sloveniji
Nekdanji predsednik uprave Mercatorja in ljubljanski župan Zoran Janković je v izjavi za medije dejal, da o trenutnem stanju v Mercatorju ve premalo, da bi lahko kar koli komentiral.

"Glede na to, da promet že vsa leta pada, predvsem na Hrvaškem, in to z dvomestno številko, pa tudi v Sloveniji zaostaja za lanskim in predlanskim rezultatom, očitno nimajo druge rešitve," je dejal Janković.

O razliki v ceni - Agrokor je namreč lani ponujal 221 evrov, tokratna ponudba pa naj bi bila le 120 evrov za delnico - je dejal, da bi bilo mogoče treba vprašati tiste, ki so lani odločali in se niso odločili za prodajo, zakaj so to storili, če niso imeli vizije, kako naprej z Mercatorjem.

Na pomisleke, da naj bi Agrokor prevzem financiral le s posojili, je Janković dejal, da "če nekdo dobi v banki kredit, to pomeni, da ima dovolj dobre reference". "Ni nujno, da bi imel lastni kapital," je dodal.

Na vprašanje, ali bo prodal svoje delnice Mercatorja, saj je lastnik 62,5 odstotka družbe KLM naložbe, ki ima v lasti nekaj več kot 61.000 delnic Mercatorja, je Janković odgovoril, da je treba počakati na prevzemno ponudbo in da se bodo takrat odločili.

"Če se dobro spomnim, je to deveti poskus prodaje, in nima smisla o tem govoriti, dokler ne bo objavljena javna ponudba. Ko bo ponudba, se bomo mi štirje (lastniki KLM-ja so še Aleš Čerin, Jadranka Dakić in Marjan Sedej s po 12,5-odstotnimi deleži, op. a.) dobili," je povedal nekdanji direktor Mercatorja in opozoril, da bi moral dati Agrokor tri odgovore, in sicer glede cene, usode slovenske proizvodnje in zaposlenih. Sedež Mercatorja pa bi moral ostati v Sloveniji.

O slovenskih dobaviteljih Janković meni, da ne bo sprememb, saj smo Slovenci navajeni na svoje blagovne znamke. Pravi pa, da se bo treba za polico boriti. "Ne vidim bojazni, da bi bili izrinjeni, bi pa morala to biti ena od zavez, da se za določeno obdobje zagotovi slovenska proizvodnja. In ta ne sme biti zmanjšana, nato pa se bo pokazalo, ali se lahko širi, denimo, v Konzum," je še dejal Janković.

Minister Stepišnik: "Ni pomembno, kdo je lastnik"
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik je dejal, da za vlado ne bi smelo biti več pomembno, kdo je lastnik Mercatorja, pomembno je le, da je ta razvojno naravnan in da ne gleda na prevzem s konkurenčnega vidika in s ciljem, da bi postopno zapiral Mercator v Sloveniji.

A pomembno je, da se Mercator proda čim prej, je dejal minister. Po njegovem mnenju prodaja namreč zamuja vsaj leto dni, saj bi lani za delnico dobili 220 evrov, zdaj pa je cena polovico nižja. "Če bomo še čakali, bo cena še padla," je dejal minister, ki je še dodal, da bi bilo morda dobro, če se v pogodbi zapiše kakšna zaveza, po kateri se mora v Mercatorju še naprej prodajati določen delež slovenskih proizvodov.

Stepišnik meni, da bi prodaja koristila tudi proizvajalcem, ki proizvajajo in dobavljajo izdelke Mercatorju. Z njo se bo namreč razširila mreža in bodo imeli ti proizvajalci priložnost svoje izdelke prodajati v veliko večjo trgovsko mrežo in na večji trg, meni minister.