Več finančnih ministrov je davkoplačevalcem zagotavljalo, da so skrbi okoli NLB-ja odveč. Da nas poslej ne bo stala niti evra več in da so prihranki v njej varni. Nekdanji finančni minister Franc Križanič je ob dokapitalizaciji celo napovedoval, da bo vložek države celo prinesel dobiček. Danes pa je znano, da bo treba vanjo vložili še dodatne pol milijarde evrov, je v Odmevih dejal voditelj Slavko Bobovnik.
To pa ni edina novica dneva. O presenetljivi menjavi nadzornikov, ki je iz nadzornega sveta odnesla vse tuje strokovnjake, je povprašal predsednika uprave NLB-ja Janka Medjo.
Ta je v običajni korporacijski kulturi odklanjal neposredne odgovore na ta vprašanja, saj je to v pristojnosti lastnikov. "To je vprašanje za lastnike," je odgovarjal.
Je pa dodal, da ga samo dejstvo, da je do menjav prišlo, ni presenetilo. Bolj ga je začudil obseg menjav. Pričakoval je namreč, da bo lastnik zagovarjal določeno kontinuiteto in izvedel le delno menjavo NS-ja.
Nezdrava rast pred sedmimi leti
Zgovornejši je bil v odgovoru na vprašanje, kaj se je zgodilo v banki, da je danes vreča brez dna - so se ministri tako hudo ušteli? Predstavil je analizo poslovanja banke za zadnjih deset let in več. Že v letih 2005 in 2006 so se kazali prvi znaki nezdrave rasti, kot so padanje marž, velika rast kreditov, poslabšanje razmerja med depoziti in krediti v banki. Kljub tem takrat znanim kazalnikom je banka v letih 2007 in 2008 šla v ponovno veliko rast kreditov in naredila tudi dve dokapitalizaciji, ki sta bili takrat označeni kot dokapitalizaciji rast. "Ta rast je bila nezdrava in strukturno nepravilna," je komentiral.
Pri iskanju odgovornosti - pri poslovodstvih ali lastnikih (državi) - je bil Medja previdnejši. Takrat je bilo to splošno stanje, tudi druge banke so ravnale podobno agresivno, avstrijske celo precej bolj, je našteval. V sistemu je bila izjemno velika količina likvidnosti in danes, s tega položaja postavljati vrednostne sodbe, to "je naloga nekoga drugega", je izjavil.
Mercator bi prodal že pred časom
Bi pa, če bi imel to moč, pred letom izpeljal prodajo Mercatorja (med lastniki je tudi NLB). Ponudba je bila takrat zelo ugodna, NLB bi za svoj delež iztržil okoli 100 milijonov evrov, danes pa jih lahko - če pride do posla - iztrži le okoli 50 milijonov.
Kdaj bo naslednja dokapitalizacija?
Medja je prepričan, da je 500 milijonov v najbolj sveži dokapitalizaciji dovolj za zaprtje vrzeli iz prejšnjih let in novi vložki ne bodo potrebni. "Pri najboljši veri trenutno nimam nobenega načrta, da bi v prihodnosti prihajal po novo dokapitalizacijo," je zatrdil bančnik.
Po njegovih informacijah se državi za tokratno dokapitalizacijo niti ne bo treba znova zadolževati in so sredstva za to že na voljo.
A to je vprašanje za politiko, je dejal Medja. Njegova prava vprašanja so povezana z vodenjem banke skozi precej burne čase. Potrdil je, da bo v sklopu optimizacije poslovanja in ustvarjanja vitke banke, ki bo odzivna na potrebe trga, treba odpustiti tudi okoli 700 zaposlenih. Sam se je med drugim odpovedal službenemu avtomobilu.
Prihranki v banki so varni, je še zatrdil Medja.