Lastniki banke, med katerimi je največja država, ki ima neposredno in posredno prek Slovenske odškodninske družbe, Kapitalske družbe in Zavarovalnice Triglav malenkost več kot 90-odstotni lastniški delež, so odločali o dveh predlogih za dokapitalizacijo.

Uprava in nadzorni svet sta predlagala 367-milijonsko dokapitalizacijo z odobrenim kapitalom, Sod in Kad pa z enkratnimi denarnimi vložki.

Podprli predlog Soda
Če bi obveljal predlog vodstva NLB-ja, bi delničarji s spremembo statuta upravi podelili pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala za največ 367,2 milijona evrov z izdajo največ 44 milijonov delnic.

Sod in Kad sta najprej predlagala dokapitalizacijo z enkratnimi denarnimi vložki, ki bi se izvedla z izdajo delnic po 36,75 evra, kolikor je bila končna cena že v lanski dokapitalizaciji, a je bil ta predlog umaknjen. Sod je nato zvišal predlog višine dokapitalizacije s 376,2 milijona evrov na največ 500 milijonov evrov, in to zgolj za zadostitev zahtev po kapitalski ustreznosti. Tolikšno povečanje naj bi namreč ustrezalo kapitalski ustreznosti, ki jo zahteva Banka Slovenije.

Cena dokapitalizacijskih delnic še ni znana, uprava pa lahko ob soglasju nadzornikov odloči tudi o izključitvi prednostne pravice obstoječih delničarjev, če delnice vpiše država ali z njo povezane osebe. Skoraj gotovo je, da se bo banka dokapitalizirala iz javnih sredstev, saj je dokapitalizacija del ukrepov za krepitev stabilnosti NLB-ja. Drugi del je prenos slabih terjatev na t. i. slabo banko.

Prvi mož banke Janko Medja je pred sejo dejal, da tokratna dokapitalizacija pomeni ključni mejnik v preobrazbi banke, saj naj bi se ta prestrukturirala in prenovila tako, da bo v prihodnje poslovala vzdržno in ne bo več potrebovala državne pomoči.

Kot so sporočili iz NLB-ja, so slabitve in rezervacije banke zaradi slabšanja posojilnega portfelja glavni razlog za visoke izgube NLB-ja in njene skupine. A Medja je poudaril, da sicer nujna sanacija slabih terjatev in krčenje stroškov nista dovolj, da bi se dolgoročno poslovni rezultati izboljšali. Potrebna je preobrazba banke, menijo v vodstvu, cilj preobrazbe pa je vitka, učinkovitejša in strateško usmerjena banka.

Najprej prenos na slabo banko, nato dokapitalizacija
NLB bo na slabo banko prenesel približno dve milijardi evrov bruto vrednosti sredstev, so sporočili iz banke. Kot je ocenil Medja, bi banka prvi sveženj sredstev na slabo banko lahko prenesla do konca junija, dokapitalizacijo pa bi nato okvirno izvedli do konca julija.

Namesto 11 le še sedem nadzornikov
Čeprav se je pričakovalo, da naj bi po spremembah v nadzornem svetu v njem sedeli obstoječi člani Stephan Wilcke, Miro Germ, Sašo Cunder, Gael de Pontbriand in Marianne Okland, pridružili pa naj bi se jim Dimitrios Stratikopulos, Sergeja Slapničar in Peter Testen, so lastniki izglasovali tiste nadzornike, ki jih je predlagal Sod, ne nadzorni svet banke.

Novi nadzorniki bodo tako direktor Združenja bank Slovenije, nekdanji guverner Banke Slovenije in nekdanji predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija France Arhar, Goran Katušin iz SID banke, Gorazd Podbevšek iz družbe RMG, Sergeja Slapničar iz ljubljanske ekonomske fakultete, Tit A. Erker iz podjetja BP, Miha Košak iz družbe VTB Capital in Uroš Ivanc iz Zavarovalnice Triglav.

Obstoječi nadzorniki so na svojih položajih sicer manj kot leto dni, a gre za redno zamenjavo nadzornega sveta. Zdajšnji nadzorniki so prišli na svoje položaje po lanskih kadrovskih spremembah v banki, po katerih je predsednik uprave NLB-ja postal Janko Medja, ki je bil do takrat prvi nadzornik.

"V Sloveniji ne moreš biti neodvisen"
Dozdajšnja nadzornica Marianne Okland je bila presenečena nad menjavo nadzornega sveta. Izrazila je ogorčenje nad transparentnostjo postopka in neprofesionalnostjo. "Država je pri imenovanju nadzornikov ravnala skrajno neprofesionalno in očitno v Sloveniji ni nobene volje, da se kaj spremeni," je dejala.

Novim nadzornikom sicer ni očitala nekompetentnosti. "Ne gre za to, da imenovani nadzorniki niso kompetentni," je poudarila, a dodala: "V Sloveniji očitno ne moreš biti neodvisen."

Predstavnik države na skupščini, član Sodove uprave Matej Runjak, ni želel komentirati, ali bo menjavi nadzornikov sledila zamenjava uprave. "To je stvar nadzornikov," je dejal. "Ne vem, ali sprememba nadzornega sveta pomeni spremembo v upravi. To morate vprašati nadzorni svet," pa je glede tega dejal Medja. Ocenil je, da se lahko dokaže le z dobrim delom in rezultati.

Arhar je dejal, da se morajo novi nadzorniki najprej sestati na ustanovni seji in se dogovoriti za način in časovnico dela. "Zagotovo bi morali točno opredeliti, kakšen je prvi cilj lastnika, torej države, ki ga mora banka zasledovati," je poudaril.