Člani odbora za finance so razprave o odgovornosti za bančna posojila, namenjena spornim menedžerske prevzemom, kar je zahteva poslanske skupine SLS. Poudarjali so, da so posledice teh prevzemov za gospodarstvo katastrofalne. Radovan Žerjav (SLS) je tako zatrdil, da so se odvile zgodbe, katerih reševanje zdaj obremenjuje gospodarstvo in državo. Ugotavlja, da se na tem področju nič ne dogaja in da ni volje, da bi se vprašanje razčistilo. Tega ne razume, saj je prepričan, da je treba nekatere zgodbe razčistiti, da se najdejo prave rešitve za prihodnost. Andrej Vizjak (SDS) je kot ključni problem gospodarstva izpostavil to, da je bančni sektor v času posojilnega balona nekritično financiral razne projekte v preteklosti, danes pa si liže rane, še posebej NLB kot največja banka.
Podobna opozorila so prihajala tudi iz vrst koalicije. Matevž Frangež (SD) pravi, da je šlo kljub trditvam bank, da tovrstna posojila niso velika težava, nekaj hudo narobe. Prepričan je, da se ta zadeva mora razčisti, saj se ta izkušnja ne sme ponoviti. Po njegovem mnenju je treba tudi individualizirati odgovornost v državi. Predsednik odbora Bogdan Čepič (SD) pa je kot veliko težavo izpostavil posojilni krč, velik obseg rezervacij in slabo poslovanje bank ter na drugi strani prezadolžena podjetja, zaradi česar banke ne morejo v zadostni meri financirati gospodarstva, saj ni več pravih zavarovanj. Denarja v gospodarstvu zato manjka, banke pa so previdne in ravnajo bolj kot hranilnice, dodaja.
Bančniki: Pretirane škode ni
A član uprave Nove ljubljanske banke David Benedek in prvi mož Nove kreditne banke Maribor Matjaž Kovačič sta poslance mirila, da posledice teh posojil za poslovanje bank niso hude. Benedek je poudaril, da je izpostavljenost NLB do t. i. tajkunskih posojil oziroma posojil za lastniško konsolidacijo trenutno 180 milijonov evrov, kar predstavlja približno odstotek bilančne vsote. Če k temu dodamo še zasežene vrednostne papirje, ki se še niso poplačali in katerih vrednost se ocenjuje na okoli 100 milijonov evrov, je številka še vedno pod dvema odstotkoma bilančne vsote.
Povedal je, da je uprava NLB-ja v vseh primerih suma opustitve dolžne skrbnosti pri odobravanju posojil v preteklosti zahtevala izredno revizijo opravljenih poslov. Izvedena je bila že tudi posebna zunanje revizija odobravanja posojil za menedžerske prevzeme, a nepravilnosti ni odkrila. V nekaterih primerih, v katerih pa so revizije pokazale na opustitev dolžne skrbnosti, je uprava po njegovih besedah že sprejela določene interne sankcije, med drugim prekinitev določenih delovnih razmerij. V določenih primerih so sprožili tudi odškodninske tožbe in kazenske ovadbe.
Prvi mož NKBM-ja Kovačič pa meni, da je ocena o izpostavljenosti bank v državni lasti zaradi teh poslom pretirana in da se te problematike ne more naprtiti samo obema velikima bankama v državni lasti, še posebej pa ne NKBM-ju. Definicija menedžerskih prevzemov je po njegovih besedah problematična, a če se upošteva splošno sprejeto razumevanje, je banka v preteklih desetih letih odobrila za 57 milijonov evrov takšnih posojil, od katerih je bilo odplačanih skoraj 50 milijonov. Neodplačnih je še dobrih sedem milijonov evrov ob celotnem posojilnem portfelju 3,5 milijarde evrov, je pojasnil. NKBM tako po njegovih besedah zato ni utrpela nobene poslovne škode.
Kranjec: Ukrepali smo ustrezno
Pred poslanic je govori tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki je prav tako prepričan, da je centralna banka v zadnjih letih ustrezno ukrepala, da bi zagotovila stabilnost bančnega sistema in ustrezno obvladovanje tveganj. Zato ugotovitve, da Banka Slovenije ni primerno izvajala funkcije nadzora, ne temeljijo na ustreznih dejstvih oziroma sploh ne temeljijo na nikakršnih dejstvih. Kranjec je člane odbora spomnil, da v Banki Slovenije ne spremljajo vsake konkretne odločitve bank, temveč na podlagi njihovega poročanja in suma, da je upravljanje s tveganji neprimerno, zahtevajo dodatne informacije, ali so izvedeni vsi potrebni ukrepi za obvladovanje tveganj.
Prav tako je zagotovil, da v Banki Slovenije v vsakem trenutku ukrepajo proti bankam, a popolna javnost teh ukrepov ni v interesu stabilnosti bančnega sistema. Vsak dan je tako odprtih od 200 do 300 ukrepov za obvladovanje posojilnega, likvidnostnega ali operativnega tveganja v obliki priporočil, zahtev, opozoril in odredb. Zato meni, da so ustrezno opravljali svojo nalogo in izvajali obveznost zagotavljanja stabilnosti bančnega sistema. Njihova odgovornost je namreč nadzor tveganja, ne pa posojilna politika. Čeprav dopušča možnost, da so so bila nekatera posojila odobrena na prijateljski podlagi, pa je zatrdil, da ni naloga Banke Slovenije, da to ugotavlja. Kot nadzornik bedi le nad varnostjo teh posojil.
Poslanci zahtevajo nove odgovore
Kljub vsem pojasnilom pa so poslanci na koncu seje Banki Slovenije in vladi naložili nove naloge za razjasnitev vprašanja odgovornosti za bančna posojila, namenjena spornim menedžerskim prevzemom. Vlado je odbor pozval, naj poroča o uresničevanju sklepov komisije DZ-ja za nadzor javnih financ in DZ-ja iz prejšnjega mandata.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje