S tem se je Barclays, glavna udeleženka nedavne afere z manipulacijo medbančne obrestne mere libor, znašla na udaru kritikov, da je ena tistih bank, ki služijo na globalni krizi hrane, poroča Independent.
Ob ameriških bankah Goldman Sachs in Morgan Stanley je Barclays eden največjih igralcev, vključenih v trgovino s prehrambnimi surovinami. Po poročilu Svetovnega razvojnega gibanja je Barclays s temi dejavnostmi med letoma 2010 in 2011 zaslužil okoli 529 milijonov funtov.

Zahvaljujoč rasti cen kuruze, žita in soje je leta 2010 ta banka zaslužila 340 milijonov funtov. Naslednje leto je zaradi padca cen hrane zaslužila malo manj, 189 milijonov funtov, letos pa spet pričakujejo občuten porast prihodkov, saj cene surovin spet rastejo. Od začetka junija je tako cena koruze zrasla za 45 odstotkov, cena žit pa za 30 odstotkov.

Nihanja na tržišču hrane
Večji del prihodka od špekulacij Barclays ustvarja z ustanavljanjem in upravljanjem surovinskih skladov, pri čemer vlagajo denar iz fondov za pokojnine, zavarovalniških družb ali premožnih posameznikov v različne polizdelke, v zameno pa dobivajo nadomestila in provizije. Banka trdi, da pri tem ne igra z lastnim denarjem. V posel jo je povlekel nejn glavni direktor Bob Diamond, do prejšnjega meseca, ko je zaradi zgoraj omenjene afere z liborjem moral odstopiti, najbolje plačani bančnik.

Dramatičen skok cen hrane, ki so v povprečju zrasle za 10 odstotkov v pičlem mesecu dni, zbuja vprašanje, ali sta za to res krivi samo suša in slaba letina. Še posebej po tem, ko je multinacionalka Glencore globalno krizo hrane in rast cen opisala kot "dobro poslovno priložnost", s čimer je izzvala velik bes javnosti.

Trg hrane kot igrišče
Rob Nash, svetovalec v Oxfamu, mednarodni organizaciji, ki se ukvarja z revščino, pravi, da tržišče hrane postaja "igrišče za vlagatelje, ne pa prostor, v katerem imajo glavno besedo pridelovalci". Trend špekuliranja velikih igralcev, ki se okoriščajo s slabimi letinami, "spreminja hrano v finančno imetje". Christine Haigh, analitičarka, ki stoji za raziskavo, pravi, da s takim obnašanjem vlagatelji "tvegajo, da ustvarijo špekulativni balon ter prispevajo k lakoti in siromašnosti na milijone revnih ljudi po vsem svetu".

Banke in t. i. hedge skladi sicer trdijo, da špekulacije ne vplivajo na cene hrane, niti na nihanja na tržišču, kot argument za to pa navajajo, da za to preprosto ni dokazov.