Kot je na današnji novinarski konferenci povedal viceguverner Banke Slovenije Jožef Bradeško, naj bi Slovenija letos tako imela 7,6-odstotni padec BDP-ja, v naslednjih dveh letih pa odboj v višini 3,1- oz. 4,5-odstotne rasti.

Za leto 2023 napoveduje 3,1-odstotno rast. "Po tem scenariju bi se Slovenije na predkoronsko raven vrnila konec leta 2022," je dejala direktorica analitsko-raziskovalnega centra Arjana Brezigar Masten.

Uresničitev napovedi bo odvisna predvsem od uspešnosti uvedbe cepiva proti covidu-19, so opozorili v Banki Slovenije in poudarili, da krčenje gospodarske dejavnosti močno blažijo spodbujevalni ukrepi ekonomskih politik. "Brez njih bi bil letošnji upad gospodarske dejavnosti globlji za tretjino," je dodala Brezigar Mastenova.

Državni ukrepi imajo veliko vlogo tudi pri ohranjanju stabilnih razmer na trgu dela. Tako v Banki Slovenije menijo, da se bo zaradi njih brezposelnost povečala manj od predhodnih pričakovanj. Kljub več kot sedemodstotnemu padcu števila opravljenih delovnih ur se bo zaposlenost letos znižala za 1,5 odstotka.

Cene življenjskih potrebščin se bodo letos znižale za 0,2 odstotka. Po izboljšanju epidemioloških razmer pa v Banki Slovenije pričakujejo postopno povečevanje cenovnih pritiskov in s tem krepitev inflacije.