Za povečanje odpornosti bank na naraščajoča tveganja bodo morale banke s prihodnjim letom že po prejšnjem sklepu Banke Slovenije del kapitala, ki ga imajo prostovoljno, pretvoriti v obvezni kapital.

Začel bo namreč veljati sektorski blažilnik sistemskih tveganj v višini 1,0 odstotka za vse izpostavljenosti na drobno do fizičnih oseb, zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami, in 0,5 odstotka za vse druge izpostavljenosti do fizičnih oseb.

Oktobra so v okviru predstavitve poročila o finančni stabilnosti v Banki Slovenije napovedali, da bodo proučili še uvedbo proticikličnega kapitalskega blažilnika, katerega namen je zaščititi bančni sistem pred morebitnimi izgubami, ko so te povezane s povečanjem tveganj v sistemu zaradi čezmerne rasti kreditiranja.

Banka Slovenija je zdaj sporočila odločitev, da zahtevani blažilnik, ki je trenutno pri nič odstotkih skupne izpostavljenosti tveganjem aktivirajo na 0,5 odstotka. Banke bodo imele čas za uvedbo blažilnika eno leto po objavi sklepa v uradnem listu, kar je predvideno do konca leta. V Banki Slovenije so najnovejšo regulatorno odločitev bankam že predstavili.

Oba omenjena količnika skupaj z blažilnikom za druge sistemsko pomembne banke in omejitvami za kreditiranje prebivalstva, ki so bile sicer nekoliko razrahljane letos poleti, predstavljata nabor makrobonitetnih ukrepov, s katerimi se nacionalne centralne banke v evrskem območju in celotnem EU-ju odzivajo na morebitna tveganja za finančno stabilnost.

V Banki Slovenije namreč ugotavljajo, da se po krepkem pokoronskem gospodarskem okrevanju pojavljajo znaki umirjanja gospodarske dejavnosti in s tem povečana sistemska tveganja za finančno stabilnost. Najnovejše napovedi gospodarskih gibanj bodo objavili konec prihodnjega tedna, v vsakem primeru pa kaže, da se bo rast po letošnjih še vedno visokih številkah, dosegle naj bi okoli pet odstotkov, znižala nekje na raven med enim in dvema odstotkoma.

Neprimeren odziv bank?

Kakšno od prihodnjih četrtletij bi lahko imela Slovenija tudi ničelno ali rahlo negativno rast, to naj bi prineslo umirjanje tudi na trg dela, obenem pa inflacija in naraščajoče posojilne obrestne mere vplivajo na prebivalstvo.

Čeprav so trenutno razmere pri obsegu nedonosnih posojil bank še vedno dobre, v Banki Slovenije očitno ugotavljajo, da se banke za zdaj niso primerno odzvale na obrat v gospodarskem ciklu z zadrževanjem dobičkov ali oblikovanjem slabitev in rezervacij.

Zato so se pri nadzorniku bančnega sistema odločili, da bodo morale banke večji del presežnega kapitala in dobičkov, ki jih ustvarjajo ob ugodnih gibanjih na področju obrestnih prihodkov, zadržati pri sebi. Neuradno je ocena učinka na dobiček banke pri okoli 120 milijonih evrov. Za primerjavo, v devetih letošnjih mesecih je dobiček pred davki dosegel skoraj 370 milijonov evrov in bi se lahko do konca leta povzpel na okoli 500 milijonov evrov.

Banke bodo lahko za izpolnitev zahteve Banke Slovenije del kapitalskih presežkov preoblikovale v obvezni kapital, lahko bodo zadržale del dobička, lahko pa se bodo vseeno odločile za zadolževanje na trgu, čeprav zadnji nastop na trgu NLB-ja kaže, da je to precej drago.

"V Banki Slovenije ocenjujemo, da je slovenski bančni sistem sicer že danes sposoben zahteve proticikličnega blažilnika pokriti z obstoječim kapitalom. Za uporabo tega instrumenta smo se odločili zato, ker je prilagodljiv instrument, ki ga lahko spreminjamo skladno z razvojem cikličnih sistemskih tveganj," so zapisali v Banki Slovenije.

Sistemski ukrep previdnostne narave

Ne gre pa pri posegu za omejitev izplačil dobičkov ali kak drug bolj agresiven poseg v poslovno politiko. Prav tako ne naslavlja nekega specifičnega tveganja, ampak gre za splošen sistemski ukrep previdnostne narave. Gre torej za neke vrste previdnostni signal, da se razmere v gospodarstvu spreminjajo.

Banka Slovenije bo višino blažilnika prilagajala glede na gibanja v gospodarstvu in finančnem sistemu ter ga v primeru uresničitve večjih tveganj nižala ter tako bankam omogočila sproščanje kapitala in nadaljnje kreditiranje gospodarstva.

"Z dvigom stopnje proticikličnega blažilnika nadaljujemo ukrepe za povečanje odpornosti slovenskega bančnega sistema in preprečevanje kopičenja cikličnih tveganj v fazi nastanka," so še navedli v Banki Slovenije.

Ukrepanje na področju proticikličnega kapitalskega blažilnika je bilo tudi eno od priporočil nedavno končane misije Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji, prav tako pa je blažilnik že prilagodilo kar nekaj članic evrskega območja.