V Sloveniji je gospodarska rast v prvem četrtletju še naprej izvirala predvsem iz aktivnosti na domačem trgu, pri čemer vse bolj izstopa gradbeništvo, kjer Banka Slovenije ob načrtovanih naložbah države pričakuje nadaljnjo rast.

Povpraševanje je ostalo močno v storitvah brez trgovine, z normalizacijo dobavnih verig pa se je okrepila prodaja avtomobilov.

Nasprotno se je zmanjšal obseg prodaje v številnih drugih segmentih trgovine, ob visoki rasti cen hrane še posebej v trgovini z živili, je Banka Slovenije zapisala v danes objavljeni aprilski številki publikacije Pregled makroekonomskih gibanj.

Slovenija bi lahko po mnenju centralne banke v letošnjem prvem četrtletju dosegla gospodarsko rast v višini enega odstotka. Statistični urad RS bo prvo oceno objavil 16. maja.

Postopno se je v prvem četrtletju slabšalo zaupanje v gospodarstvu, pri čemer je ob šibkem realnem blagovnem izvozu izstopala nizka ocena naročil v predelovalnih dejavnostih. Njihova proizvodnja je bila v prvih dveh mesecih sicer malenkost višja kot pred letom, kar Banka Slovenije v veliki meri pripisuje farmacevtskim podjetjem. Ob visokih cenah elektrike in plina pa se je nadaljeval upad proizvodnje v energetsko intenzivnih panogah.

Tesnost na trgu dela ostaja velika. Medletna rast števila delovno aktivih oseb se postopno znižuje, a ostaja nad dolgoletnim povprečjem, umirja se tudi pričakovano zaposlovanje, še ugotavlja Banka Slovenije. Ob nadaljnjem zniževanju števila registrirano brezposelnih ostaja pomanjkanje delavcev na domačem trgu dela veliko, zato se še naprej krepi zaposlovanje tujih državljanov.

Višja rast povprečne plače

Zaradi visokega dviga minimalne plače je bila januarja izrazito višja medletna rast povprečne bruto plače, kar se je ob nadaljnji rasti zaposlenosti odrazilo v pospešku rasti mase bruto plač na 13,4 odstotka. To je največ po maju 2021. Hkrati ankete kažejo na visoka pričakovanja zaposlenih glede letošnje rasti plač.

Ob popuščanju uvoznih cenovnih pritiskov in umirjanju domačega povpraševanja je bil tekoči račun plačilne bilance februarja v presežku. Nominalni blagovni izvoz je bil v prvih dveh mesecih letos večji za 10,2 odstotka, ob upoštevanju izvoznih cen pa realno manjši za 2,2 odstotka.

Podobno velja za uvoz, ob čemer je Banka Slovenije zapisala, da se je ob nakazanem izboljševanju pogojev menjave, realno manjšem blagovnem uvozu, nadaljnji hitri rasti izvoza storitev in stabilnem primanjkljaju v dohodkih saldo tekočega računa na začetku letošnjega leta prevesil v manjši presežek.

Domača inflacija je marca poskočila na 10,4 odstotka, kar je predvsem posledica učinka osnove zaradi znižanja cen elektrike med marcem in majem 2022. Brez njega bi bila marčna inflacija po ocenah Banke Slovenije 8,7-odstotna.

Rast cen hrane in osnovna inflacija se še naprej krepita – hrana brez alkohola in tobaka je bila za 19,4 odstotka dražja kot pred letom, kar je najvišja rast od leta 2000, osnovna inflacija pa je pospešila na 7,2 odstotka.