Za leto 2023 pa je BS napoved rasti ohranil pri 3,1 odstotka. Tako bi predkrizno raven BDP-ja Slovenija lahko dosegla na začetku prihodnjega leta.

Napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) spremljajo negotovosti. "Okolje je še vedno zelo zahtevno, negotovosti so velike. Na področju pandemije so se zmanjšale, a ostajajo visoke. Visoke so tudi na področju geopolitičnih dogajanj," je na današnji novinarski konferenci dejal viceguverner Jožef Bradeško.

Okrevanje bo pogojeno z zdravstvenimi razmerami. Razmere bodo krojile tudi negotovosti na področju dobavnih verig, kjer nastajajo motnje. Te nastajajo pri dobavi elektronske opreme, drugih komponent, polproizvodov in končnih proizvodov ter v transportu, ladijski promet denimo ne dohaja potreb, je orisal.

Gospodarsko rast bo spodbujalo domače in tuje povpraševanje. "Pričakujemo tako okrevanje trošenja gospodinjstev kot večjo investicijsko dejavnost zasebnega sektorja in države," je navedla direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten.

Inflacija

Inflacija se bo krepila, a ostala pod srednjeročnim ciljem centralne banke, to je pod dvema odstotkoma. Letos pričakujejo 1,3-odstotno inflacijo, ki jo bo zviševal zlasti učinek lanskega znižanja cen energentov. Prihodnje leto naj bi zrasla na 1,6 odstotka, leta 2023 pa na 1,7 odstotka.

V Banki Slovenije pričakujejo večjo investicijsko dejavnost zasebnega sektorja in države. Ta bo podkrepljena z naložbami, sofinanciranimi iz evropskega sklada Next generation. Prispevek državnih investicij k rasti BDP-ja bo v treh letih skupaj znašal dobri dve odstotni točki in bo najizrazitejši letos.

V teh okoliščinah se pričakuje, da bodo podjetja zagnala naložbe v opremo in stroje. Rast investicij bodo krepile tudi zasebne stanovanjske investicije. Na nepremičninskem trgu je kljub precejšnjemu številu novogradenj še vedno velik manko stanovanj, zlasti v večjih mestih, kar se kaže v gibanju cen stanovanjskih nepremičnin, je spomnila.

Rast izvoza

Z okrevanjem gospodarske dejavnosti v trgovinskih partnericah se pričakuje spodbudna rast izvoza. Kot je dejala Brezigar Masten, pa bo prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP-ja razmeroma majhen, saj bo zaradi velikega uvoznega deleža v izvozu blaga in storitev ter komponentah domačega trošenja močno okrepljena tudi rast uvoza.

Najpomembnejše gonilo gospodarske rasti bo zasebna potrošnja. Dodatno bodo rast zasebne potrošnje, ki bo v letih 2021 do 2023 v povprečju 4,7-odstotna, krepili še naprej ugodni pogoji financiranja, ki jih ohranjajo ukrepi denarne politike. Stopnja varčevanja se bo v naslednjih letih postopoma zniževala, a ostala nekoliko nad predkrizno ravnjo.

"Pričakujemo močnejšo rast potrošnje nenujnih trajnih in poltrajnih dobrin, na primer avtomobilov, ter precejšnje povpraševanje po namestitvenih in gostinskih storitvah, k čemur bo pripomoglo tudi koriščenje turističnih bonov. Ocenjujemo, da bodo potrošniki unovčili približno polovico še neizkoriščenih turističnih bonov," je dejala Brezigar Masten.

Gospodinjstva

Trošenje gospodinjstev bodo ob izboljševanju epidemioloških razmer in postopnem zmanjševanju negotovosti v gospodarstvu krepila gibanja na trgu dela, ki so ugodna. "Pričakujemo, da bodo podjetja letos dodatno zaposlovala, a se bodo pri tem spopadla s predkriznimi izzivi, to je pomanjkanjem ustrezne delovne sile," je opozorila.

Tako bo zaposlovanje temeljilo tudi na zaposlovanju tuje delovne sile, zato bo brezposelnost padala počasneje, kot bo naraščala zaposlenost. Z nadaljnjim okrevanjem v naslednjih letih pričakujejo razmeroma ugodno rast zaposlenosti in postopen upad stopnje brezposelnosti. Ta se bo ob koncu leta 2023 po pričakovanjih Banke Slovenije znižala na zgodovinsko nizko raven.

Na gibanje plač bodo letos in prihodnje leto pomembno vplivali začasni interventni ukrepi. V sektorju država bo na nadaljevanje visoke rasti vplivalo izplačevanje izrednih dodatkov. V zasebnem sektorju bosta medtem letošnjo rast plač v pretežni meri določala opuščanje ukrepov za ohranjanje delovnih mest in dvig minimalne plače.

Rast plač se bo upočasnila

V letu 2022 se bo skupna rast plač občutno upočasnila, kar bo posledica padca v državnem sektorju, ki bo izhajal iz ukinjenega izplačevanja dodatkov. Ob razmeroma hitri rasti zaposlenosti, naraščajočem izzivu pomanjkanja razpoložljive delovne sile v posameznih dejavnostih in krepitvi inflacije pričakujejo, da se bodo v letih 2022 in 2023 postopno krepili temeljni plačni pritiski. Rast plač se bo ob koncu leta 2023 ustalila nad tremi odstotki.

Ta scenarij temelji na predpostavki, da ne bo močnejših valov novih okužb. So pa ob pomoči Janeza Žiberta, profesorja z Zdravstvene fakultete v Ljubljani in člana ekipe sledilnika za covid-19, pripravili alternativne scenarije. Po blažjem scenariju epidemije bi BDP predkrizno raven dosegel letos.

Po scenariju, da bi bil delež cepljenega prebivalstva jeseni manjši, kot bi bil potreben za uspešno zaustavitev širjenja okužb, bi BDP ostal okrog odstotek pod osrednjo napovedjo v letih 2022 in 2023. Po scenariju z novo različico virusa, ki je jeseni ne bi uspešno zajezili, pa bi predkrizno raven BDP-ja dosegli šele v letu 2023.