"Reševanje nezmožnosti odplačevanja posojil zgolj za posojila v švicarskih frankih, ne pa tudi v evrih, je nevzdržno in nepravično. Večina posojil ne more odplačevati zaradi identičnih razlogov kot pri posojilih v evrih, ne gre za spremembo tečaja, ampak za druge življenjske okoliščine, kot so izguba zaposlitve ali ločitve," je na omizju medijem pojasnila predsednica Združenja bank Slovenije (ZBS) Stanislava Zadravec Caprirolo.

Predlagatelji zakona za ureditev posojil v švicarskih frankih (pripravilo ga je Združenje Frank) se po njenih besedah močno naslanjajo na ekonomsko-socialne vidike, a "iz socialnega vidika nikakor ne more biti primerno urejati tega vprašanja na sistemski ravni", ampak je primerna zgolj individualna obravnava. "Nobenega razloga ni za kakšno posebno obravnavo posojilojemalcev v frankih, to bi bilo krivično do posojilojemalcev, ki so bili bolj konservativni, se niso izpostavili valutnemu tveganju in so se zadolževali v evrih, tudi v časih, ko je bilo to zadolževanje veliko dražje," je dodala direktorica.

Podoben predlog zakonskega urejanja vprašanja glede posojilojemalcev v švicarskih frankih je bil vložen že v letu 2015, a so se vse institucije, in sicer od Združenja bank Slovenije (ZBS), Banke Slovenije (BS) do ministrstva za gospodarstvo, finance in vlade kot celote, enotno opredelile z negativno oceno, tako da je predlog zakona takrat hitro končal svojo pot, je v uvodu spomnila predsednica.

Delež odobrenih posojil v švicarskih frankih je bil v najboljšem obdobju med letoma 2005 in 2007 desetodstoten, kar 90 odstotkov posojilojemalcev pa je bilo konservativnejših in niso vzeli posojila s tveganjem valutnega nihanja, čeprav so bili mnogo ugodnejši. Po letu 2007 je kreditiranje v frankih začelo upadati, zadnje takšno posojilo pa je bilo podpisano leta 2009. Ko je leta 2015 tečaj franka zanihal, saj je švicarska centralna banka januarja tega leta čez noč odpravila zgornjo mejo pri 1,20 franka za evro, je bilo 70 odstotkov teh posojil že odplačanih, je pojasnila.

Spremenjen tečaj ni bil razlog za težave
Konec leta 2017 je bilo po podatkih BS-a stanovanjskih posojil gospodinjstvom v evrih za šest milijard evrov, v švicarskih frankih pa le še 430 milijonov evrov. "Neplačnikov je zgolj tri odstotke, povsem enako kot pri evrskih posojilih, stopnja sploh ne odstopa, kar pomeni, da posojilojemalci posojila v frankih odplačujejo enako lahko oz. težko," je podatek izpostavila Zadravec Caprirolova in dodala, da je posojil v frankih še okoli šest tisoč, dvesto posojilojemalcev pa ne more odplačevati posojila.

Posojilojemalci so imeli ves čas možnost predčasnega odplačila oziroma konverzije v evrsko posojilo, banke pa so že vse od leta 2011 (tečaj se je začel spreminjati leta 2010) pozivale posojilojemalce, naj svoja posojila konvertirajo v evre, a se ti za to žal niso odločali. Odzivi posojilojemalcev so bili izjemno šibki. Od polovice leta 2015 ko se je tečaj začel zopet popravljati v drugo smer, pa odzivov posojilojemalcev sploh ni bilo več, je opozorila direktorica.

Po nekaterih informacijah je odprtih tožb proti bankam trenutno med 50 in 80, je še pojasnila Stanislava.

Ahčan: Banke ne vedo, kam bo šel tečaj
Očitek predlagateljev zakona, da banke niso imele tveganj, medtem ko so jim bili izpostavljeni posojilojemalci, ki so lahko "samo izgubili", ne drži, je opozoril ekonomist Aleš Ahčan. "Stranka sprejme valutna in obrestna tveganja in če frank proti evru opazneje pade, lahko stranke močno profitirajo in v obdobju petletnega posojila od leta 2004 do 2009 tudi so," je nadaljeval in poudaril, da je bilo takšno posojilo takrat od 10 do 15 odstotkov ugodnejše kot evrsko.

Drugi očitek predlagateljev zakona, da so banke vedele, kam bo šel tečaj švicarskega franka, je po njegovih besedah nesmiseln. Tveganje za banko je predvsem, da ne bo dobila povrnjenega posojila, banki nikakor ne more biti v interesu, da so posojilojemalci v kakršnih koli težavah. "Če bi takšno valutno nihanje banka predvidela, posojil v frankih sploh ne bi odobrila," je pojasnil Ahčan.

"Če bi vedele (banke), v katero smer bo šel švicar, zakaj preprosto ne bi same kupile valute, ne pa da so se prek posojilojemalcev izpostavljale tveganju, da posojila ne bodo vrnjena. Banke bi enostavno kupile švicarske franke in počakale, da zraste, in realizirale dobiček," je izpostavil nelogičnost v argumentaciji predlagateljev zakona.

Variabilne pogodbe vedno pomenijo tveganje
"Podobno se zgodi pri preobratu euriborja (obrestna mera v evrskem območju) ali pri kakšnih drugih pogodbah, na primer na trgu z električno energijo, variabilni tipi pogodb nas vedno izpostavijo določenemu tveganju, zanihajo lahko tečaj, obrestna mera ali pa cena električne energije," je nadaljeval Ahčan, ki je prepričan, da se je velika večina ljudi dobro zavedala, da lahko tečaj švicarskega franka zaniha.

Še en očitek predlagateljev zakona je, da so bili posojilojemalci v frankih manj kreditno sposobni, a tudi to po Ahčanovih navedbah ne drži. "Grobi podatki iz treh bank, ki smo jih pregledali, kažejo, da je bila kreditna sposobnost kreditojemalcev v frankih za 30 odstotkov višja, kar kaže, da so banke same vključile varovalo zaradi valutnega tveganja in takšna posojila odobrile posojilno sposobnejšim," je pojasnil.

Moralni hazard in špekulacije
"Valutno tveganje je znano, vsak ve, da valute niso stabilne, da lahko profitiramo ali izgubimo, posojilojemalci na drugi strani niso vsi enako ne finančno močni, ne obveščeni, pa tudi enakega motiva za najemanje posojil niso imeli, zato si težko predstavljam, da bi lahko obveljala kakršna koli sistemska rešitev," je pojasnil Ahčan in dodal, da je nekdo lahko najel posojilo iz čiste špekulacije, ker je predvideval, da bo frank še naprej padal. Bi tudi takemu človeku zdaj vse povrnili, se je vprašal.

"Če sprejmemo sistemsko rešitev, s katero za nazaj povrnemo vso škodo, ker se je neki kazalnik obrnil v drugo smer od pričakovanja, s tem odpremo Pandorino skrinjico, da bodo lahko podobno zahtevali tudi posojilojemalci s posojili, vezanimi na euribor, saj tudi ta lahko zelo neugodno zaniha, in potem bomo ponovno imeli sistemsko škodo in sistemsko povračilo davkoplačevalcev," je opozoril Ahčan in dodal, da je podobno na trgu z električno energijo, kjer stranke lahko podpišejo pogodbe z fiksno ali variabilno ceno elektrike. "Kaj se zgodi, če Nemčija zapre nuklearke in bo cena elektrike poskočila za 30 odstotkov, a bomo tudi takrat trdili, da tisti z variabilnimi pogodbami niso razumeli tveganja, in jim bomo vračali škodo zaradi dražje elektrike," je podal primer.

Možina: Izjema za eno skupino ni mogoča
"Imam polno razumevanje za težke položaje, v katere so zaradi rasti tečaja franka zašli posojilojemalci in njihove družine, a rešitve je treba iskati v okviru pravnega reda. Če zakonodajalec eno skupino posojilojemalcev izvzame iz pravnega reda, ne samo slovenskega, ampak tudi prava EU-ja, takšen ukrep ruši zaupanje v pogodbeno prav," pa je dejal pravnik Damjan Možina in dodal, da bi s tem zakonom zaradi razmeroma majhnega požara ogrozili varnost celotnega gozda.

Za nekoga, ki ima dohodke v domači valuti, ni najpametneje, da se zadolži v tuji valuti, a posojilojemalci bi lahko imeli, če bi se tečaj obrnil v drugo smer tudi velike koristi. "Gre za logiko, da dokler se tveganje obrača v mojo korist, pogodba velja, če se obrne v drugo smer, pa ne. Zakonodajalec bi moral usmeriti energijo v ekonomsko opismenjevanje ljudi, da se takšne stvari ne bi več dogajale, ne pa s takšnimi ukrepi posredno spodbujati slabe poslovne odločitve in ustvarjati podlago, da se takšne zgodbe lahko kmalu ponovijo," je opozoril Možina.

Spodbuda neodgovornemu ravnanju
"Škodljivo sporočilo, ki ga takšen zakon daje prebivalstvu, je, da ljudje niso odgovorni za svoje odločitve, da bo za njih poskrbel nekdo drug, da je to celo človekova pravica, da davkoplačevalci priskočijo, ko se tveganje ne izide v tvojo korist, a nič od tega seveda ne drži," je nadaljeval Možina.
"Takšen zakon lahko privede, da bomo morali tudi druge podobne situacije v družbi reševati na enak način, da bo država večno reševala slabe poslovne odločitve določenih skupin, običajno tistih, ki so bolje organizirane in glasnejše," je sklenil Možina in navedel primer, da tudi nakup hiše lahko pomeni veliko tveganje, saj lahko cena nepremičnini močno pade.

Možina: Sodba višjega sodišča bo padla
Sodba višjega sodišča v Ljubljani, ki je posojila v frankih razglasilo za nična, kaže na več resnih pravnih pomanjkljivosti, zaradi česar bo padla na vrhovnem sodišču, je prepričan Možina, ki je dodal, da ne gre za nikakršno precedenčno sodbo.

Možina je pojasnil, da banka ni kršila informacijske dolžnosti, napačno pa je tudi stališče sodišča, da opustitev te dolžnosti povzroči ničnost kreditne pogodbe. "Strogo upoštevanje stališča višjega sodišča v Ljubljani bi pomenilo, da ne bi bile nične samo posojilne pogodbe v frankih, ampak tudi pogodbe v evrih, saj te vsebujejo spremenljivo obrestno mero na podlagi euriborja, in glede informiranja ne moremo reči, da posojilojemalci niso bili dovolj informirani glede valutnega tveganja, glede obrestnega pa so bili," je poudaril Možina. Sodba je poleg tega nejasna tudi glede pravnih posledic ničnosti kreditne pogodbe.

Pirnat: Predlog zakona v neskladju z ustavo
Predlog zakona je v več točkah v neskladju z ustavo pa tudi s pravom Evropske unije. Slovenijo pa izpostavlja potencialnim tožbam pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID), je pojasnil pravnik Rajko Pirnat.

Prva neustavnost je retroaktivnost zakona, saj ta velja za nazaj. 155. člen ustave RS izrecno prepoveduje kakršno koli retroaktivnost. Neustavnost Pirnat vidi tudi glede 33. člena, ki govori o lastninski pravici, glede pogodbene svobode, o čemer govorita še 35. in 47. člen, ter glede prepovedi posega v pravnomočna pravna razmerja (158. člen). Pirnat je opozoril tudi, da bi predlagani zakon kršil načelo enakosti pred zakonom (14. člen). "Takšen zakon bi v ugodnejši položaj postavil ljudi, ki so tvegali s posojilom v frankih," je opozoril.

Problematična pa je tudi neskladnost s pravom Evropske unije (EU), in sicer glede prostega pretoka kapitala in svobode gospodarske dejavnosti, je še opozoril Pirnat.