Analitiki pri JP Morganu pričakujejo še eno sezono objav odličnih četrtletnih rezultatov (prve novice o dobičkih ameriških korporacij v zadnjem lanskem četrtletju so pozitivne), kar bo gorivo za nadaljevanje bikovskega trenda na razvitih borzah, ki z minimalnimi odkloni traja že od leta 2009. Posebej spodbudne so napovedi za območje evra, saj naj bi povprečni dobiček na delnico porasel za 14 odstotkov, gospodarska rast pa naj bi letos tudi zaradi učinkov ugodnejše ameriške davčne zakonodaje znašala 2,6 odstotka (prejšnja napoved: 2,1 odstotka), so v zadnji analizi zapisali pri banki JP Morgan.

Pohvale Trumpu s pomembno opombo
Optimistična napoved banke JP Morgan torej temelji predvsem na odličnih makroekonomskih temeljih. Pri švicarski banki UBS pravijo, da si Donald Trump zasluži pohvale za svojo politiko, ki še bolj poganja gospodarsko rast. Zapisali so, da so njegova prizadevanja za podjetništvu naklonjeno gospodarsko okolje, vključno z decembra sprejeto davčno reformo, podcenjena. Kljub temu pa ista banka opozarja tudi pred tveganji, ki jih prinašajo nekatere druge Trumpove besede oziroma odločitve, predvsem protekcionistična politika in stopnjevanje napetosti s Severno Korejo. Za največjo grožnjo leta 2018 so pri banki UBS navedli morebitno prehitro upočasnjevanje kitajske rasti.

Evro že skoraj pri 1,20 franka
Za evro je bilo treba ta teden plačati že skoraj 1,23 dolarja (triletni vrh), prav tako se evro krepi v primerjavi s švicarskim frankom, saj je njegova vrednost že nad 1,18 franka in se bliža meji 1,20 franka, ki je tako dramatično padla pred natanko tremi leti. Takrat se je švicarska centralna banka odločila, da ne bo več branila tečaja pri meji 1,20 franka za evro, švicarska valuta pa je dramatično poskočila in za trenutek padla pod pariteto z evrom. Rast franka je močno prizadela vse, ki so najeli posojilo v tej valuti, sledile so tudi tožbe, češ da banke niso dovolj opozorile na tveganja. Toda, ali so bili posojilojemalci res opeharjeni? Enega od vidikov zgodbe predstavlja novinar in urednik Financ Jure Ugovšek.

Ali res lahko govorimo o opeharjenih posojilojemalcih?
"Nedavna rast evra ob še naprej visoko negativnem LIBOR-ju je približala obroke številnih imetnikov posojil v frankih na ravni pred intervencijo švicarske centralne banke. Danes je težko soditi, ali sta bila valutno in obrestno tveganje jemalcem posojil predstavljena pravilno. Se pa ob naših izračunih postavlja vprašanje, ali lahko govorimo o opeharjenih posojilojemalcih. Nekateri krediti v frankih (odvisno od časa sklepanja pogodbe in dobe odplačil) se ne izkažejo za tako drage. Sploh če se zavedamo, da so se posojila sklepala v času rastočih obrestnih mer in upoštevamo pričakovane stroške financiranja pred desetletjem. Leta 2006, 2007 in začetek 2008 – gre za obdobje, ko je EURIBOR poskočil tudi na 5 odstotkov in več, fiksne obrestne mere za stanovanjska posojila pa so presegala 6 odstotkov - se je pričakovala nadaljnja rast obrestnih mer, posledično visoki stroški financiranja."

Še vedno na boljšem, kot če bi vzeli fiksno evrsko posojilo
"Razplet je presenetil vse. EURIBOR in LIBOR sta z nastopom krize močno padla in sta danes celo v negativnem območju (ne gre prezreti, da je bilo to v času sklepanja posojilnih pogodb tako nepredstavljivo, da se banke pred takšnim scenarijem sploh niso zavarovale s klavzulami v pogodbi, kot to počno danes). Posledično so tudi stroški kreditiranja precej nižji od pričakovanj pred desetletjem. Obrestno tveganje se je zelo obrestovalo, valutno v primeru franka ne. So pa po danes znanih številkah in pričakovanjih za prihodnje (če se na te sploh lahko zanesemo) številni jemalci posojil v frankih še vedno na boljšem, kot če bi pred desetletjem vzeli evrsko posojilo s fiksno obrestno mero," še pojasnjuje Jure Ugovšek.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 16. januarja:

.
Bitcoin padel pod 10 tisoč dolarjev
Kriptovalute so po nori lanski rasti, ki je presenetila tudi največje optimiste, v letošnjem letu pod prodajnim pritiskom. Tudi povpraševanje se je zmanjšalo, predvsem iz Japonske in Koreje, tako da oba trga zdaj predstavljata le še 30 odstotkov celotnega dnevnega prometa na trgu kriptovalut. Bitcoin je v torek zgrmel za skoraj 30 odstotkov (največji enodnevni padec v treh letih) navzdol, za trenutek tudi pod 10 tisoč dolarjev, saj na trgu zaradi prepovedi, ki jih napovedujejo v Južni Koreji in na Kitajskem, vlada vedno večja negotovost. Bloomberg je poročal, da naj bi kitajske oblasti svojim državljanom želele onemogočiti dostop tako do domačih kot do tujih kriptomenjalnic.

Optimistična napoved: bitcoin do 50.000 ali 100.000 USD
Že prejšnji teden je Južna Koreja stresla trg, saj je pravosodni minister povedal, da se pripravljajo na zaprtje kriptomenjalnic. Tudi kriptovaluta ethereum je izgubila več kot 30 odstotkov (in zdrsnila pod 1.000 USD), ripple prav tako. Seveda je zdaj ključno vprašanje, ali se je začel pok balona ali pa gre le za običajen popravek, ki mu bo sledila nova divja rast. Kay Van-Petersen, analitik pri banki Saxo Bank, je prepričan o nadaljevanju bikovskega trenda. Van-Petersen, ki je decembra 2016 pravilno napovedal, da bo bitcoin lani dosegel 2.000 dolarjev (to mu je uspelo že maja), napoveduje, da bo letos bitcoin vreden med 50 tisoč in 100 tisoč dolarjev.