Člani sveta Banke Slovenije so ob pregledu poročila ugotovili, da so se septembra v bilancah bank nadaljevali trendi iz preteklih mesecev. Banke so se razdolževale do tujine in predčasno odplačevale obveznosti do evrosistema. Ob tem se je njihova bilančna vsota zmanjšala nekoliko bolj kot avgusta, nadaljevala pa se je rast obsega depozitov gospodinjstev, predvsem pri domačih bankah.

Po drugi strani pa je še naprej upadalo financiranje gospodarstva, izrazito so se skrčila tudi posojila tujcem, ki zaradi visokega deleža nedonosnih terjatev pomenijo pomembno dohodkovno tveganje za banke. Veča pa se obseg posojil gospodinjstvom, tudi stanovanjska posojila ohranjajo pozitivno rast, upadanje potrošniških posojil pa se postopoma umirja.

Kar zadeva razmere v gospodarstvu, je bila rast dodane vrednosti tudi v tretjem četrtletju nad povprečjem evrskega območja, k njej pa prispeva čedalje večje število dejavnosti. Rast obsega industrijske proizvodnje je ostala solidna, nadaljuje se tudi hitra rast izvoza. Postopno povečevanje kupne moči prebivalstva se odraža v rasti prihodkov v trgovini in deloma tudi v večini drugih zasebnih storitev, pretežno vezanih na domači trg.

Gradbeništvo spet odvisno samo od javnega denarja
Še naprej se je večala tudi količina denarja, namenjenega za gradbene naložbe, hkraten padec gradbenih del pa je bil po mnenju bančnega regulatorja verjetno začasen in posledica slabega vremena. A se bo očitno nadaljeval, saj zmanjševanje vrednosti novih pogodb v gradbeništvu že nakazuje prihajajoči zastoj rasti v panogi, ki jo poganjajo zgolj javne naložbe. Obeti za konec leta so kljub temu za zdaj ugodni, saj se je zaupanje oktobra nekoliko povečalo v vseh dejavnostih zasebnega sektorja.

Skladno z gospodarskim okrevanjem se še naprej izboljšujejo tudi razmere na trgu dela, a večinoma zaradi zaposlovanja prek agencij za posredovanje dela. Medletna rast števila delovno aktivnih je bila septembra tako najvišja v zadnjih šestih letih.
Povečano zaposlovanje spremlja tudi zmerna rast plač. Na postopno okrevanje kupne moči prebivalstva vpliva tudi nizka inflacija. Ta je posledica čedalje cenejših surovin na mednarodnih trgih in močne konkurence na domačem trgu. Prav tako še ni znakov, da se bo zasebna poraba kaj kmalu okrepila.

Večja gospodarska aktivnost in rast zaposlovanja prispevata k izboljševanju javnih financ. Do letošnjega avgusta je tako rast javnofinančnih prihodkov po metodologiji denarnega toka precej presegala rast odhodkov.