Svet Banke Slovenije (BS) je pri seznanitvi z rezultati bank ugotovil, da pri kreditiranju gospodarstva ni zaznati večjih sprememb. Banke ohranjajo visoke posojilne zahteve in visoke obrestne mere, ki se nezadostno prilagajajo upadajočim obrestnim meram na depozite. Skromno posojanje podjetjem pa se odraža v zniževanju obsega kakovostnih naložb bank, ugotavlja osrednji bančni regulator.

Banke so avgusta nadaljevale razdolževanje do tujine in predčasno poplačilo obveznosti do evrosistema. Gospodinjstva pospešeno nadaljujejo varčevanje, saj so z osemmesečnim prirastom nadomestile celoletni izpad v letu 2013. Zlasti ugodno gibanje vlog je pri velikih domačih bankah, ki so po dveh letih in pol upadanja avgusta ponovno dosegle pozitivno medletno rast.

Slaba slika po svetu
Svet Banke Slovenije se je seznanil tudi z gospodarskimi in finančnimi gibanji. Zaradi upočasnjenega svetovnega gospodarstva in zaradi geopolitičnih negotovosti so se napovedi svetovne gospodarske rasti za letos in prihodnje leto znižale.

Nadaljujejo se tudi neugodne gospodarske razmere v evrskem območju. Septembra se je ponovno znižala vrednost evra, pocenile so se nekatere surovine, cena nafte pa je dosegla najnižjo raven v zadnjih štirih letih.

Tudi gospodarska rast v Sloveniji se bo v tretjem četrtletju umirila, in sicer zaradi šibkega gospodarskega okrevanja v evrskem območju in postopnega končevanja del na lokalni javni infrastrukturi. Tudi podjetja postajajo previdnejša pri ocenah prihodnjega povpraševanja, se pa izboljšuje zaupanje porabnikov, zaradi česar se domača zasebna poraba krepi.

Manj brezposelnih in višje plače
Rast izvoza se umirja, a je še vedno večja od rasti uvoza iz trgovinskih partneric, kar po besedah BS-ja potrjuje konkurenčnost izvoznega sektorja. Tudi na trgu dela se nadaljujejo ugodna gibanja, saj se število registriranih brezposelnih še zmanjšuje, prav tako se še povečujejo odlivi iz brezposelnosti, predvsem zaradi novih zaposlitev.

Nadaljujejo se tudi zmerna medletna rast nominalne, povprečne in realne plače in rast mase plač. Medletna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, se je septembra znižala za dodatne 0,1 odstotne točke in prešla v zmerno deflacijo. Takšno gibanje je v veliki meri posledica zniževanja cen surovin na svetovnem trgu in visoke konkurence, ki ob zgolj zmernem okrevanju kupne moči ne omogoča dvigovanja domačih cen, še ugotavlja Banka Slovenije.