Sezonsko prilagojeni bruto domači proizvod (BDP) je bil medtem v zadnjem četrtletju lani za 0,8 odstotka višji kot v tretjem trimesečju in za 3,6 odstotka višji kot v istem obdobju predlani.

BDP se je lani po prvi oceni državnega statističnega urada realno zvišal za 4,5 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju pa je bila medletna rast 4,1-odstotna.

Sezonsko prilagojeni bruto domači proizvod (BDP) je bil medtem v zadnjem četrtletju lani za 0,8 odstotka višji kot v tretjem trimesečju in za 3,6 odstotka višji kot v istem obdobju predlani.
Lanska rast, ki je sledila 4,9-odstotni krepitvi v letu 2017, je tako po prvi oceni skladna s pričakovanji domačih in mednarodnih ustanov oz. celo malenkost višja.

Po jesenski napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj naj bi lanska rast BDP-ja v Sloveniji dosegla 4,4 odstotka, Evropska komisija je novembra lani ocenila, da bo ta 4,3-odstotna, po ocenah Banke Slovenije s sredine lanskega decembra pa naj bi bila 4,2-odstotna.

V tekočih cenah se je medtem BDP po prvi oceni lani zvišal za 6,9 odstotka in dosegel 45.948 milijonov evrov.

Prispevek zunanjega povpraševanja

Zunanje povpraševanje je tudi lani pomembno prispevalo k visoki gospodarski rasti, čeprav je bila rast izvoza po pojasnilih statistikov zmernejša kot v 2017. Izvoz se je lani tako povečal za 7,2 odstotka, v 2017 pa za 10,7 odstotka.

Čedalje pomembnejša je tudi domača poraba. V letu 2018 se je povečala za 4,6 odstotka, kar je bilo največ po letu 2007. Bruto naložbe v osnovna sredstva so se povečale za 10,6 odstotka, kar je približno toliko kot v 2017 (10,7 odstotka), končna poraba pa se je povečala za 2,3 odstotka (v 2017 za 1,5 odstotka).

Inflacijo spudbudili dražja elektrika in energenti

Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se februarja na letni ravni zvišale za 1,2 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,8 odstotka. Letno inflacijo so višale predvsem višje cene električne energije, plina in drugih goriv za ogrevanje, mesečno pa dražja oblačila, je objavil državni statistični urad (Surs).

Električna energija, plin in druga goriva za ogrevanje so se na letni ravni podražili za 4,8 odstotka in so k skupni inflaciji prispevali 0,4 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so letno inflacijo zvišali tudi dražji počitniški paketi (+5,5 odstotka), komunikacije (+3,9 odstotka) ter restavracije in hoteli (+2,7 odstotka).

Letno inflacijo so medtem najbolj, za 0,2 odstotne točke, ublažile nižje cene pogonskih goriv bencin se je pocenil za 7,1 odstotka, dizelsko gorivo pa za 1,2 odstotka.

Na mesečni ravni so se v februarju zaradi končanih razprodaj zvišale cene oblačil (+4,7 odstotka), kar je k inflaciji prispevalo 0,2 odstotne točke.

Prav tako 0,2 odstotne točke so k inflaciji prispevali dražji počitniški paketi (+8,2 odstotka), po 0,1 odstotne točke pa so prispevali še dražja elektrika, plin in druga goriva (+0,8 odstotka), gospodinjsko pohištvo (+2,4 odstotka), goriva in maziva za osebna vozila (+1,7 odstotka) in storitve iz skupine komunikacije (+1,8 odstotka).