Vlada se je jeseni odločila za popolno liberalizacijo cen vseh naftnih derivatov. Cene je regulirala od leta 2000, nato pa marca 2016 najprej sprostila cene kurilnega olja in 98-oktanskega bencina, novembra istega leta pa še cene 95-oktanskega in dizelskega goriva na bencinskih servisih na avtocestah in hitrih cestah. Lani je sprostila še cene 95-oktanskega in dizelskega goriva, ki jih je med epidemijo covida-19 več mesecev držala pri enem evru.

Zunaj avtocest in hitrih cestah so se cene obeh pogonskih goriv po sprostitvi najprej dvignile nad en evro, vendar pa je potem cena za bencin upadla in se več tednov držala pod enim evrom. To mejo je presegla sredi decembra. Cena dizelskega goriva je ta čas vztrajala nad enim evrom. Cena za liter 95-oktanskega bencina se danes zunaj avtocest in hitrih cest giblje okrog 1,19 evra, cena za liter dizelskega goriva pa okrog 1,21 evra za liter, je razvidno s spletne strani goriva.si.

Približevanje predkrizni ceni

Na ministrstvu za gospodarstvo so spomnili, da je bil 1. oktobra, ko je Slovenija sprostila določanje cen, 159-litrski sod nafte na svetovnih trgih vreden nekaj manj kot 40 dolarjev, danes pa je ista količina surove nafte vredna že okoli 55 dolarjev, kar je skoraj 30 odstotkov več. Cena surove nafte se torej počasi, a vztrajno bliža vrednostim na naftnih trgih tik pred krizo na začetku lanskega leta, ko je bil sod vreden več kot 60 dolarjev.

Ob tem so na ministrstvu dodali, da so se cene nafte v zadnjih tednih precej povečale, kar se odraža tudi na ceni goriv v Sloveniji, pri čemer je ta sprememba občutnejša kot včasih, ko je cene določala država. Na eni strani je za zmanjšanje skokov poskrbelo daljše obdobje, saj je cene vlada spreminjala na 14 dni, na drugi strani pa je vlada pogosto spreminjala oz. prilagajala trošarino. Zdaj je trošarina fiksna, skoki pa so tako rekoč dnevni ali nekajdnevni in jih zato občutimo bistveno bolj konkretno.

Nadzorni mehanizmi za preverjanje spornih praks so določeni v zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence, za nadzor trga pa je pristojna Javna agencija RS za varstvo konkurence. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bi lahko na trg naftnih derivatov poseglo le v primeru, da bi agencija na trgu zaznala določene nepravilnosti, ki bi zahtevale ponoven ukrep na podlagi Zakona o kontroli cen.

Kako je z obveščanjem glede cen?

Zveza potrošnikov Slovenije pa že od začetka sproščanja cen goriv v letu 2016 opozarja, da bi moral biti potrošnik o ceni predhodno obveščen na čim jasnejši način. Glede na dobre prakse v tujini se poleg ažurne in zanesljive informacije na spletu ali v posebnih aplikacijah najbolje obnesejo veliki stolpi ob črpalki, ki pa jih nimajo vsi ponudniki, prav tako je za potrošnika pozitivno, če lahko med vožnjo po avtocesti izve za ceno goriva na naslednjih dveh ali treh črpalkah.

"Dejstvo sicer je, da skladno s pravilnikom o načinu označevanja blaga in storitev označevanje na prodajnem mestu – v tem primeru bi bil to točilni avtomat – zadostuje, a po našem mnenju to nikakor ne pomeni, da je dovolj, če se cena prikaže šele, ko potrošnik dvigne ročko na točilnem avtomatu," je pojasnil Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije. To po njegovem mnenju velja še posebej v primeru, ko je na točilnem avtomatu mogoče natočiti več vrst goriva, med katerimi lahko izbira potrošnik.