Gre za četrto pocenitev cen bencina in dizla zapored.

Maloprodajno ceno derivatov sestavljajo cena nafte na svetovnem trgu, dodatek za biokomponento, tri posebne dajatve, trošarina, marža trgovca in 22-odstotni davek na dodano vrednost (DDV).

Nafta se je na svetovnih trgih pocenila oziroma cene nihajo okrog nižjih kot prejšnje tedne. Tudi zato se cene goriva nižajo, kljub temu da vlada vrača plačevanje dveh okoljskih dajatev – za obremenjevanje okolja z emisijo ogljikovega dioksida in prispevek za energetsko učinkovitost za pogonska goriva, s katerim se sofinancira ukrepe Eko sklada, – in zvišuje zgornjo mejo regulirane trgovske marže.

Še naprej pa se ne obračunava prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Prav tako se od srede najvišja dovoljena višina marže trgovcev na servisih zunaj avtocest zvišuje z 0,0591 evra za liter dizla na 0,0983 evra, pri bencinu pa z 0,0607 evra na 0,0994 evra za liter. Vlada je namreč junija ob vnovični uvedbi delne regulacije cen pogonskih goriv za obdobje do 17. avgusta uvedla nekoliko nižje dovoljene marže.

Tako visoke cene nazadnje leta 2013

Nazadnje smo približno tako visoke cene, to je 1,5 evra za liter bencina, plačevali v letu 2013, dizel pa trenutno dosega rekorde, je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar.

Na avtocestnem križu cene niso regulirane in zato za okrog 20 centov ali več – odvisno od ponudnika – višje kot izven avtocest. Cene kurilnega olja se tudi ne bi smele zvišati, vendar je to odvisno od trgovcev. Vlada je sicer napovedala, da bo tudi cene kurilnega olja regulirala.