Za Iconomi je pisec teh vrstic slišal šele pred dobrima dvema mesecema, ko je v uho prvič stopila tudi besedica Ethereum. Do takrat sem zgolj vedel, da tehnologija verig podatkovnih blokov (ang. blockchain) obstaja. Vendar, ko sem začel za potrebe članka na povezavi v predhodni povedi malce podrobneje proučevati zadevo, se mi je pred očmi naenkrat odprlo morje možnosti, ki jih ta nova tehnologija omogoča – sploščitev institucionalnih hierarhij v množici storitev, odstranitev kopice posrednikov, s tem pa približevanje in močno pocenitev teh storitev za uporabnike, da ne omenjamo potenciala stvaritve popolnoma novih možnosti, ki se bodo pokazale šele v prihodnosti. Trenutno je tehnologija nekje tam, kjer je bil internet leta 1998, z eno pomembno razliko – slovenska ekipa, zbrana v Iconomiju, je tokrat med pionirji.

Za uvod, in malce boljše razumevanje, Iconomi deluje nekako po načelu vzajemnega ali pa sklada ETF in temelji na Ethereumovi tehnologiji verig podatkovnih blokov, zaradi česar ima drugačno naravo kot ti obliki vlaganja. V Forbesu so ga, recimo, označili kar za "Uber premoženjskega upravljanja".

Slovenski Uber v ta trenutek najbolj vročem sektorju finančnega sveta, t. i. fintechu? Da bi mi povedala več, sem na pogovor povabil soustanovitelja in vodjo podjetja Tima Mitjo Žagarja in njihovega strateškega svetovalca, partnerja v podjetju za tržne raziskave Valicon, Zenela Batagelja.

Kriptovalute bolj priljubljene kot predmet vlaganja in ne plačevanja
Iconomi ni Žagarjev prvi projekt. Začel je s podjetjem Open hours in nato zavestno prešel na verige podatkovnih blokov s podjetjem Cashila. "Pri Cashili je bila ideja: zakaj ne bi razvili storitve, ki bo omogočala plačevanje česar koli z bitcoini. Cashila je omogočala plačevanje na kateri koli račun v SEPA-območju," Žagar razloži zamisel za svoj prvi pohod v svet verig podatkovnih blokov.

In ko je bil omogočen tudi promet v nasprotni smeri, se pravi iz evrov v bitcoine, so opazili, da več uporabnikov Cashilo uporablja bolj kot sredstvo za vlaganje v bitcoin, in ne za prvotno mišljen namen.

Vmes se je nato zgodil še Ethereum, ki omogoča, da se v Ethereumovo verigo podatkovnih blokov vpne poljubno programsko kodo, kar je bila povsem nova funkcionalnost. Ethereum je poleg tega denar, takrat nepredstavljivih 18 milijonov dolarjev, za svoj začetek dobil prek t. i. initial coin offering (ICO) oz. po slovensko prve ponudbe kovancev. Ethereum je vlagateljem v zameno za njihove bitcoine ponudil svoje "kovance" oz. aplikacijske žetone (ang. app-tokens) imenovane Ether, ki omogočajo plačevanje v njihovem spletnem okolju in hkrati predstavljajo neke vrste lastniški delež.

Ta model je kaj kmalu postal priljubljen tudi pri drugih projektih iz sveta blokovnih verig, npr. Augur, Lisk … "In mi, se pravi ta neka blockchain skupnost, ki smo malce razumeli, za kaj gre, smo vložili v te projekte. Čisto naravno pa je nato prišlo, da sem se s prijatelji pogovarjal in so mi rekli, naj jim povem, ko bom spet v kaj takega vlagal, ker bi tudi sami radi vložili," začetke, ki so peljali do Iconomija, razloži Žagar.

Kako poenostaviti vlaganje?
Že pri Liskovem ICO-ju pa smo videli, nadaljuje Žagar, kako težko je ljudem, ki niso vedeli niti, kaj je bitcoin, razložiti, kako vlagati v tovrstna zagonska podjetja. "Takrat smo videli, da bi bilo smiselno imeti neko orodje, ki bi to poenostavilo. In to je Iconomi," pove bistvo njihovega projekta.

Prek Iconomijeve platforme bo uporabnik lahko, med drugim, sodeloval v izbranih ICO-jih in združil različne aplikacijske žetone v enega samega, kar bo predstavljalo košarico digitalnih sredstev (ang. Digital Assets Array - DAA). To daje zgodbi dve plati. Ena je, da bo zaradi nizkih vstopnih in transakcijskih stroškov in ker tehnologija omogoča kupovanje deležev, ki se merijo v promilih, vsakdo lahko postal upravljavec premoženja. Druga plat pa je, da se bodo prek Iconomija lahko neposredno povezali profesionalni upravljavci premoženja, ki imajo znanje, in široka skupnost vlagateljev, ki bodo vlagali v profesionalno sestavljene in vodene DAA-je. Uspešnost svojih DAA-jev bodo uporabniki lahko med seboj primerjali in tudi služili s provizijami, če bodo drugi uporabniki vložili v njihove "košarice". Za transakcije v dotičnem spletnem okolju (na platformi) bodo morali uporabniki kupiti Iconomijeve žetone, delitev zaslužka med platformo in uporabniki pa bo v razmerju 70:30.

Tehnologija podatkovnih blokov je prihodnost, menita oba. "Nekateri izmed teh projektov bodo taki, ki bodo lahko stopili ob bok Googlu, Facebooku ipd.," je prepričan Batagelj. "Naslednji podjetniški samorog bo zagotovo prišel iz verig podatkovnih blokov," mu pri tem pritrdi Žagar. "In še ena stvar je," nadaljuje Žagar. "Pri podjetjih, kot sta Google in Facebook, so dostop do prvih delnic imeli samo institucionalni vlagatelji. Tu pa lahko sam, s svojim denarjem in zase, sodeluješ že od dneva nič. S tem porežeš ven vse sklade tveganega kapitala," zatrdi.

Ekipa za Iconomijem je sestavila tudi svoj, demonstracijski DAA, imenovan ICNX, in trenutno še zmanjšuje število korakov, ki se pri tovrstnem vlaganju pojavljajo. Velika večina vlaganja v tem svetu se namreč še vedno dogaja na ravni kriptovaluta-kriptovaluta in ne na ravni fiatvaluta (npr. evro)-kriptovaluta, kar postopek vlaganja nekoliko zaplete.

Svet žetonov
"Naša vizija je, da se bo nekega dne vse 'požetonilo'. Se pravi, delnice, valute, vrednostni papirji …" pove Batagelj. "Danes namreč svet deluje zelo podoptimalno. Če nakažem denar iz Evrope v Ameriko, zakaj moram čakati tri dni, če pa lahko prek neke aplikacije pošljem sporočilo v nekaj sekundah? Zakaj bi moral na notarja čakati do ponedeljka, da overim neko pogodbo? Verige podatkovnih blokov, tako kot svet, tečejo 24 ur in proti temu vse gravitira," napove Žagar.

Kaj pa vsi pomisleki glede verig podatkovnih blokov, ki so povezani z energetsko požrešnostjo pri rudarjenju valut, in opozorila, da se pri kriptovalutah že napihuje podoben balon, kot tisti, ki se je na začetku 21. stoletja razpočil in v katerem so propadle množice internetnih podjetij?

"Rudarjenje je zaradi načina, imenovanega Proof-of-stake in na katerega bo letos prešel Ethereum, nepomembno za delovanje verige podatkovnih blokov. Zaradi tega lahko ta deluje na energetsko povsem nezahtevnih napravah. Rudarjenje bo izumrlo. Kar se tiče balonov – vsi tipi premoženja se enkrat znajdejo v njem. Zagotovo bo do njega prišlo in morda smo že v njem. Zagotovo se bo zgodil hitreje kot "pika com balon" in zagotovo bo bolj boleč. Računam, da ko bo počil, večina sredstev ne bo izgubila 30 ali 40 odstotkov svoje vrednosti, ampak 90, 95 odstotkov vrednosti. In takrat se bo videlo, kdo v bazenu ima kopalke in takrat bo priložnost za vstop v odlične projekte, katerim bo vrednost za kratek čas neupravičeno tako močno zanihala," oceni Žagar.

Hkrati opozori, da trenutno vlada veliko navdušenja za vlaganje v tovrstna sredstva, čeprav ljudje sploh ne razumejo, v kaj vlagajo. In en kazalnik balona bodo tudi ICO-ji, kjer bodo "ustanovitelji" samo pobrali denar in odšli. Zato pa bodo, poudari, potrebni projekti, kot je Iconomi, kjer se bo javno spremljal uspeh posameznega DAA-ja, kar bo ločilo zrna od plev.

Neposredni napad na industrijo tveganega kapitala z novimi tehnologijami se torej začenja v Sloveniji. Kar Batagelj ob tem upa, da bo ta projekt tudi pustil za seboj, je, da tistim, ki spremljajo področje, podobni prihodnji slovenski projekti ne bodo pustili negativne asociacije. "Zdaj imamo vsi isto opremo, pa da vidimo, kdo je boljši," še sklene.