postale donosen posel. Ministrstvo za pravosodje pravi, da se težav zaveda in da pripravlja spremembe portala e-sodstvo, ki bodo omogočile spletne dražbe.

Kolegi s Financ in Nedeljskega so pred dnevi poročali o javni dražbi 12. januarja, na kateri je stečajna upraviteljica Bronja Milena Sisinger prodajala stanovanjsko hišo v Virmašah pri Škofji Loki. Na dan dražbe se je pred odvetniško pisarno Jožice Vindiš v Mariboru, kjer je potekala dražba, že eno uro prej zbralo več neznancev, ki so zaustavljali udeležence, nekaterim naj bi celo grozili. Čeprav so poklicali policijo, ki je prišla s tremi patruljami in policijskimi psi, veliko niso mogli storiti. Neznance so popisali, jih pregledali, a ker ni bilo znakov kaznivega dejanja, so neznanci ostali na dražbi.

Na policiji v povezavi s tem odgovarjajo, da veliko ne morejo storiti, če ni utemeljenih sumov kaznivega dejanja. "Vsako konkretno situacijo v smislu izpostavljenih dejanj (groženj, podkupovanj, ipd.) mora policija obravnavati posebej na podlagi prijave oškodovane fizične ali pravne osebe," so pojasnili.

Malo možnosti za ukrepanje
Tudi sodišča nimajo veliko možnosti za ukrepanje, pravijo na ministrstvu za pravosodje (MP), čeprav se te stvari dogajajo skorajda pred nosom sodnikov, saj dogovarjanja potekajo tudi kar v sodni dvorani.

"Sodišča imajo omejene možnosti preprečiti dogovarjanja med dražitelji oziroma izsiljevanja dražiteljev (včasih tudi dolžnika in njegovih sorodnikov), saj se to dogajanje pogosto odvija zunaj nadzora sodišča, na hodnikih sodišča, na straniščih ipd. Nedvomno gre pri takšnih dejanjih lahko za kazniva dejanja v skladu z drugim odstavkom 216. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki določa, da se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let, kdor v izvršbi izigra upnika za njegovo terjatev z dogovorom z udeleženci dražbe (tudi poskus takšnega dejanja je kazniv). Žal je ta kazniva dejanja zelo težko odkriti," so nam odgovorili z ministrstva.

A težav se zavedajo, pravijo. Zato so že leta 2014 spremenili zakon o izvršbi in zavarovanju. Ta od julija 2014 omogoča prodajo z zavezujočim zbiranjem ponudb, če tako predlagajo upniki.

Kljub novi rešitvi smo očitno še daleč od tega, da bi bile težave odpravljene. Kot ena izmed mogočih in elegantnih rešitev pa se tu kažejo elektronske dražbe. Te bo po besedah MP-ja uvedla še ena novela zakona o izvršbi in zavarovanju. E-dražb slovenska zakonodaja trenutno ne predvideva, stečajni upravitelji pa imajo z njimi kopico zapletov, je za MMC pojasnil Miran Pikovnik iz dražbene hiše Unija.

"Z uvedbo elektronskih dražb bo nevarnost dogovarjanj o ceni med dražitelji ali izsiljevanja dražiteljev tako rekoč odpravljena," so še zapisali na MP-ju. Projekt pripravljajo skupaj z vrhovnim sodiščem, v ta namen bodo nadgradili tudi portal e-sodstvo.

Anonimnost, lokacijska in časovna neodvisnost
Da s takšnimi dražbami večina neprijetnosti in izigravanj zakona tako rekoč odpade, se strinja tudi Pikovnik. "Prednosti elektronskih dražb v primerjavi s klasičnimi je veliko, vsekakor pa je anonimnost dražiteljev ena izmed ključnih. Poleg anonimnosti je velika prednost tudi časovna in lokacijska neodvisnost, saj dražitelj pošlje svojo ponudbo od kjer koli in kadar koli v času trajanje dražbe in ni omejen na konkretno uro in konkretno lokacijo, kot je to pri klasičnih dražbah," je navedel.

Ob tem je opisal, kako e-dražbe potekajo prek njihove hiše. Do objave same dražbe je potek skorajda identičen klasični dražbi. Bistveno drugače pa poteka sama dražba, je pojasnil. Ko je dražba objavljena na portalu, se lahko dražitelji z geslom in uporabniškim imenom prijavijo v portal, in če so resni kupci, pridobijo navodila za vplačilo varščine. Po vplačilu varščine dražitelj pusti svoje podatke in lahko začne dejavno dražiti. Dražba poteka v vnaprej znanem časovnem okviru. Dražitelj za vsako dražbeno blago, za katerega je vplačal varščino, prejema informacije na elektronsko pošto oz. prek SMS-sporočila glede zadnje ponujene cene. Prek portala lahko ponudi višjo ceno ali potrdi ponujeno ceno v primeru dražbe z nižanjem cene, kjer sistem sam niža prodajno ceno, dokler prvi od dražiteljev ne potrdi cene. V nobenem primeru pa dražitelj ne ve, koliko oseb je še vključenih v dražbo, in nikakor ne more izvedeti, kdo še dejavno draži. To odstrani nevarnost dogovarjanja, tudi če bi se več ljudi vnaprej dogovorilo dražiti po elektronski poti, saj so tu še drugi, ki v te dogovore niso vključeni.

Javne dražbe kot pravne "pralnice" poslov
Kljub očitnim prednostim se stečajni upravitelji ne odločajo za tovrstno pot. En razlog je, kot smo omenili že prej, večja zapletenost. Upravitelj se mora z upniki namreč dogovoriti, da lahko dražbo opravi na kakšen drug način, je povedal Pikovnik. "Veliko je tudi še različnega tolmačenja zakonodaje. Nekaj primerov se je že izpeljalo, vendar vse prek tujih elektronskih dražb, prek naše pa še nobene dražbe stečajne mase," je dodal.

Sam ocenjuje, da je še vedno veliko vnaprej dogovorjenih prodaj, čeprav se postopek potem izpelje prek javne dražbe. "Na ta način se, pravno gledano, lahko 'očisti' marsikateri dogovorjeni posel. Zanimivo bi bilo, če bi lahko dobili podatke, na koliko dražbah v zadnjem letu je bilo udeleženih več dražiteljev, blago pa se je prodalo po izklicni ceni. Po mojem mnenju je takih ogromno in tukaj je precej jasno, da je šlo za dogovor med dražitelji. Skorajda neverjetno je, da bi nekdo vplačal varščino za nakup nekega blaga, prišel na dražbo, potem pa v samem postopku čudežno izgubi interes za nakup tega blaga," je še sklenil.