Sogovorniki naj bi se pogovarjali predvsem o grozečih valutnih vojnah in o manipulacijah z valutami. Skrbi glede teh so namreč vedno večje, še posebej odkar je Japonska napovedala, da bo z likvidnostnimi ukrepi, kamor spada nižanje vrednosti jena, pomagala svojemu gospodarstvu. Njihov načrt je preprečiti deflacijo, oslabiti domačo valuto in s tem pomagati izvoznim podjetjem.

Države se bojijo, da bi japonska poteza, ki bo japonskim izvoznikom omogočila cenovno prednost, tudi druge države izvoznice spodbudila k enakim ukrepom, k devalvacijam valute, kar bi sprožilo valutno vojno svetovnih razsežnosti. Kljub ogorčenju nad japonsko potezo pa je v javnost pricurljala informacija, da naj sodelujoči na srečanju ne bi okarali japonske vlade zaradi napovedanih sprememb.

Strokovnjaki tako od srečanja ne pričakujejo posebej izvirnih in radikalnih rešitev. Tudi vodja Evropske centralne banke Mario Draghi je povedal, da je nejasna in površna razprava o valutah "neprimerna, nesmiselna in ne prinaša nobenih koristi". Gerry Rice, tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF), pa je povedal, da so pogovori o valutah prenapihnjeni. "Naša multilateralna ocena ne predvideva večjih odklonov od vrednosti pomembnejših valut," je pojasnil.

Pogovori tudi o globalnih davčnih pravilih
Finančni ministri in guvernerji centralnih bank naj bi govorili tudi o globalnih davčnih pravilih, s katerimi bi zmanjšali izogibanje plačevanju davkov, kar je težava v vseh državah skupine. Raziskava, ki jo je izvedla Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je pokazala, da številne multinacionalke izkoriščajo luknje v davčnih zakonodajah v različnih državah, kjer delujejo.

Za globalna pravila glede davkov si prizadevajo predvsem finančni ministri Velike Britanije, Francije in Nemčije, potem ko je bil davčnih prevar obtožen tudi Facebook. Ta naj lani ne bi plačal davka od dohodkov, čeprav je imel kar milijardo dolarjev dobička, temveč je od ameriške davčne službe zahteval 451 milijonov dolarjev povračila.

Udeležence srečanja je v petek sprejel tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je prepričan, da je glavni izziv skupine G-20 izvleči gospodarstvo iz stagnacije.

Države skupine G-20 predstavljajo skoraj 90 odstotkov svetovnega gospodarstva na ozemlju, kjer živita dve tretjini svetovnega prebivalstva.