Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je predlagatelj zakona, sicer zatrjuje, da bodo kritike upoštevali in z dopolnili odpravili razloge zanje. Tako naj bi že določili, da kmetje ne sodijo med samozaposlene, iz nedovoljenih oblik medsosedske pomoči pa naj bi že izključili tradicionalna opravila na kmetijah, kot je trgatev, pri katerih kmetom pomagajo prijatelji in sorodniki.

Kdo bo "trgal" grozdje?
Za manjše vinogradnike so trgatve konec tedna ob pomoči omenjenih skupin oblika pomoči pri delu, povezana s tradicijo in kulturo. A tudi večji vinogradniki se trgatev lotevajo z zaposlovanjem na črno, saj si sezonskih delavcev sicer sploh ne bi mogli privoščiti, je Snežani Ilijaš iz Radia Slovenija povedal Boštjan Protner, vinogradnik iz Maribora.

Ministrstvo ponuja prilagoditve zakona
S pregonom dela na črno ne bomo preprečili nobene trgatve, je dejal Zoran Kotolenko z ministrstva za delo, saj bodo omejitve s tem, da ne bodo šteli med samozaposlene delavce, manjše. A parlamentarnega odbora za kmetijstvo na ministrstvu niso prepričali. Kot je dejal Franc Bogovič (SLS), jih čudi, da se ni ostreje odzvalo ministrstvo za kmetijstvo, ki je skupaj s kmetijsko-gozdarsko zbornico predlog zakona s predlaganimi dopolnili podprlo.

V SLS-u so namreč prepričani, da bi morala država sosedsko pomoč spodbujati kot temelj solidarnosti in pomoči med ljudmi, ki živijo v istem okolju, ne pa da jo opredeljuje kot delo na črno. Odbor je tako na predlog SLS-a sprejel sklek, v katerem nasprotuje tistim predlaganim rešitvam v zakonu, ki po njihov mnenju preprečujejo prejemanje in dajanje brezplačne medsosedske pomoči.