"Težko je biti v teh razmerah pameten. Seveda so argumenti v prid nadaljnji rasti tveganih naložb, ni pa si težko zamisliti tudi scenarija, ko bi šle stvari hitro lahko v negativno smer. Vrednotenja so zdaj res visoka. Koliko bo umetna inteligenca uspela dvigniti prihodke družb, kot sta Microsoft in Facebook, oziroma koliko bomo potrošniki pripravljeni na ta račun plačati več? Tu velja biti previden, verjamem pa, da bo umetna inteligenca pripeljala do določenih stroškovnih prihrankov in do večje učinkovitosti. Vsekakor umetna inteligenca ima smisel, naložbene gledano, pa je šel po tej strmi rasti ta sektor morda malo predaleč," nam je o navdušenju nad podjetji, ki na račun umetne inteligence ustvarjajo vse večje prihodke (najbolj razvpita je seveda Nvidia, katere tržna vrednost dva bilijona dolarjev je večja od seštevka vseh 40 podjetij, vključenih v frankfurtski DAX), povedal Blaž Hribar (član uprave Pokojninske družbe A).

V štirih mesecih kar 25-odstotna rast!
Rast na Wall Streetu je po oktobru skoraj premočrtna, od konca oktobra je indeks S & P 500 poskočil za 25 odstotkov, kar ga je potisnilo že 13 odstotkov nad 200-dnevno drseče povprečje – pojav, ki ga je bilo v tem stoletju mogoče opaziti le v petih odstotkih trgovalnih dni. Njegova petkova vrednost (5137 točk) je skoraj šest odstotkov višja od decembrske povprečne ciljne vrednosti strategov z Wall Streeta (4861 točk) za konec letošnjega leta. Rast ima sicer eno napako – skoncentrirana je le na peščico podjetij, večinoma iz sektorja tehnologije. Največjih 10 podjetij znotraj indeksa S & P 500 tako trenutno predstavlja kar 32 odstotkov celotnega indeksa. Tako visoke koncentracije peščice podjetij ni bilo že vsaj 40 let. In še en zanimiv podatek: v priljubljenem svetovnem indeksu MSCI World ameriške delnice pomenijo že 70-odstotni delež!

"Insajderji" prodajajo, Buffett čaka na padce
V petek je Dell Technologies potrdil, kako evforični so lahko vlagatelji v trenutku, ko podjetje poroča o visokih dobičkih, spodbujenih z umetno inteligenco. Delnice so se namreč podražile za več kot 30 odstotkov! Na Wall Streetu je sicer rast v prvih dveh mesecih leta tradicionalno pomemben temelj tudi za nadaljnji bikovski trend. Po letu 1950 se je namreč z eno samo izjemo (1987) pozitivno razpoloženje nadaljevalo tudi v naslednjih 12 mesecih, potem ko sta bila uvodna meseca leta pozitivna. Čeprav trenutno nič ne kaže na preobrat, pa nekateri veliki igralci že signalizirajo, da so šle stvari predaleč. "Insajderji" vse bolj prodajajo delnice, sloviti milijarder Warren Buffett, prvi mož finančnega holdinga Berkshire Hathaway, pa v portfelju svojega podjetja drži rekordnih 167,6 milijarde dolarjev. Očitno trenutno ne vidi pravih naložbenih priložnosti in čaka, da kakšna kriza, morda celo recesija, zbije tečaje.

Kam po relativno poceni nakupe?
Če bi že iskali priložnosti, bi jih prej kot v "growth" delnicah (kot je Nvidia) našli pri tako imenovanih "value" delnicah (nižje ovrednotene delnice, praviloma iz zrelih panog, ki izplačujejo visoke dividende, podjetja pa niso preveč občutljiva na višje obrestne mere). Te so v primerjavi s celotnim trgom še dokaj poceni. V New Yorku se z delnicami iz sektorja zdravstvene nege trguje s približno 19-kratnikom pričakovanega dobička, z energetskimi delnicami pa z 12-kratnikom. To je precej manj od povprečja newyorškega trga, kjer je multiplikator pričakovanega dobička (P/E) že pri 21. Pri teh vrednotenjih ne moremo mimo Ljubljanske borze, kjer se z bluečipi trguje pri nizkem kazalcu P/E (NLB trenutno 4,5, Luka Koper 8, Sava Re manj kot 9, Krka 12), povprečna dividendna donosnost celotnega trga pa je več kot sedemodstotna.

Tokijski Nikkei letos pridobil že 20 odstotkov
Med najpomembnejšimi delniškimi trgi je letos (podobno kot že lani) sicer najdonosnejši Tokio, kjer je Nikkei od začetka januarja pridobil že 20 odstotkov in se prvič v zgodovini povzpel nad 40 tisoč točk. Tudi evropski delniški trgi dosegajo rekorde, čeprav poslovni rezultati največjih korporacij ob šibki gospodarski rasti in visokih obrestnih merah niso tako bleščeči kot v ZDA. Polovica evropskih podjetij je ob objavi svežih četrtletnih rezultatov zgrešila napovedi. To je največ po prvem četrtletju 2020, ko je bila že na pohodu epidemija. Najslabše so se v zadnjih treh mesecih leta odrezali sektorji materialov, potrošniških dobrin in zdravstva, na pozitivni strani pa sta bila sektor tehnologije in javnih storitev.

Izjemno povpraševanje po ETF-skladih na bitcoin
Vrednost ameriške lahke nafte WTI je prvič po štirih mesecih presegla 80 dolarjev za 159-litrski sod. Opec se bo spet sešel čez en mesec, nekateri pričakujejo, da bi lahko jeseni sprejet dogovor o omejevanju proizvodnje podaljšal do konca leta. Zlato se je "prebudilo" in zadnji teden pridobilo več kot dva odstotka, tako da je zdaj cena najvišja letos. Zmagovalec tedna pa je seveda spet bitcoin, ki je pridobil 20 odstotkov in gladko prebil mejo 60 tisoč dolarjev. Prilivi v novonastale ameriške ETF-sklade na promptno ceno bitcoina so vse višji in v dveh dneh tudi presežejo milijardo dolarjev. Ali – kot se je izrazil izvršni direktor družbe Grayscale – po teh ETF-skladih trenutno vlada "nenasitno povpraševanje".

Ni kaj, pohlep spet poganja cene tveganih naložb. Kako dolgo še?