Na deviznih trgih je že nekaj časa vse v znamenju dolarja. Dolarski indeks je v petek na tedenski ravni pridobival že osmič zapored, kar se ni zgodilo že devet let. Njegova vrednost je pri 105,1 točke najvišje v zadnje pol leta. Špekulantje so v primerjavi s koncem julija prepolovili svoje kratke pozicije, prek katerih stavijo na padec dolarja. Strategija se trenutno ne izplača, vnovična moč ameriške valute pa je marsikoga ujela na napačni nogi. Tudi Ivo Boscarol je maja pričakoval drugačen scenarij: "Mislim, da se bo evro krepil, veliko dejavnikov govori temu v prid," nam je takrat povedal ajdovski podjetnik. Spomnimo, da je Boscarolova družba za upravljanje prej ustvarjala lepe donose ravno z uspešno stavo na rast ameriške valute v letu 2022: "V dolar smo vložili 60 milijonov, v nekaj mesecih smo veliko zaslužili, saj je dolar pridobil 15 odstotkov," je razkril Boscarol, ki torej tokratne rasti dolarja ni predvidel.

ZDA v vse boljšem položaju v primerjavi z Evropo in Kitajsko
Kar je razumljivo. Spomladi je bil evro v pozitivnem trendu, tudi evropski delniški indeksi so bili v primerjavi z Dow Jonesom precej višje (glede na začetek leta). Vse je kazalo, da bo Fed končal zaostrovanje denarne politike, medtem ko tega za Evropsko centralno banko ni bilo mogoče predvideti. Razmere so se medtem spremenile, ZDA uspeva mehek pristanek gospodarstva (Goldman Sachs je še za pet odstotnih točk, na 15 odstotkov, zmanjšal verjetnost recesije), nad evropsko (in tudi kitajsko) gospodarstvo pa se zgrinjajo črni oblaki. V območju evra je bila rast BDP-ja v drugem četrtletju (glede na prvo) le 0,1-odstotna. Razlike v obrestnih merah bodo tako ostale visoke v korist ZDA. To je ključen vzrok za krepitev dolarja, pa čeprav še vedno ne manjka "pozivov", da bi moral dolar počasi izgubiti status rezervne valute, saj so ZDA vedno bolj zadolžene in izgubljajo najboljšo bonitetno oceno, na drugi strani pa je vse izrazitejša težnja "opozicije", predvsem skupine BRICS.

V četrtek zasedanje ECB-ja, dan prej objava ameriške inflacije
Močnejši dolar gre tudi na roko ameriški centralni banki, ki se trudi inflacijo približati ciljnima dvema odstotkoma. V sredo bo objavljeno, kakšna je bila v ZDA avgustovska inflacija na ravni potrošnikov (indeks CPI). V prihodnjem tednu bo v ospredju še četrtkovo zasedanje Evropske centralne banke, na katerem morda ne bomo videli novega dviga obrestne mere. V zadnjem času je dogajanje na evropskih borznih parketih precej negotovo, vseevropski indeks Stoxx 600 je v četrtek že sedmi dan zapored drsel navzdol, kar se ni zgodilo od februarja 2018. Vseeno tedenska izguba indeksa Stoxx 600 ni prav visoka – enoodstotna. Približno tolikšne izgube je imel v zadnjem tednu tudi Wall Street.

Applova tržna kapitalizacija v dveh dneh padla za skoraj 200 milijard
Velike izgube so utrpele predvsem Applove delnice. Potem ko so kitajske oblasti vladnim uslužbencem prepovedale uporabo pametnih iPhonov, razmišljale naj bi tudi o širitvi prepovedi na državne agencije in podjetja, so Applove delnice v sredo in četrtek skupno padle za 6,4 odstotka, s tem pa se je tržna vrednost podjetja znižala za skoraj 200 milijard dolarjev. Pri Morgan Stanleyju ocenjujejo, da bi se ob najslabšem scenariju lahko Applovi prihodki letos znižali za štiri odstotke. Apple naj bi sicer v torek predstavil novi iPhone 15 in s tem odgovoril tudi na izziv kitajskega Huaweia, ki je požel veliko pozornosti z novima modeloma pametnih telefonov Mate X5 in Mate 60 Pro.

Rekordno bogastvo ameriških gospodinjstev
Sveži podatki ameriških Zveznih rezerv, objavljeni v petek, so pokazali, da je vzpon newyorškega delniškega trga (S & P 500 se je, vključno z reinvestiranimi dividendami, v drugem četrtletju povzpel za 8,7 odstotka) in višje cene nepremičnin neto premoženje ameriških gospodinjstev v drugem četrtletju povečal za 3,7 odstotka, na rekordno visoko vrednost, 154,28 bilijona dolarjev. To pomeni, da so gospodinjstva v celoti povrnila izgube premoženja, ki jim ga je lani povzročil predvsem medvedji trg na Wall Streetu. Zanimiv je tudi podatek, da ameriška gospodinjstva (v nasprotju s slovenskimi) še naprej znižujejo vrednost svojih depozitov pri bankah, katerih skupna vrednost je padla za 200 milijard, na slabih 14,2 bilijona dolarjev, medtem ko so denarni skladi s skupno 3,5 bilijona dolarjev zdaj tako polni denarja, kot še nikoli.