Analitiki pri Deutsche Bank napovedujejo, da bo Fed v naslednjem letu obrestno mero zaradi blage recesije znižal za 175 bazičnih točk, na raven med 3,5 in 3,75 odstotka. Terminski trgi so nekoliko manj pogumni in trenutno kažejo, da se bo obrestna mera Fed funds v celotnem letu 2024 znižala za 125 bazičnih točk, kar pomeni pet znižanj za četrtino odstotne točke. Prvo znižanje nekateri pričakujejo že marca, možnosti za to naj bi bile že več kot polovične. Toda kaj, ko iz ameriške centralne banke ni še prav nobenih znamenj, da se bo takšen scenarij res zgodil. Niti guverner Powell niti njegovi kolegi iz Zveznih rezerv o tem ne govorijo. Jerome Powell je v petek posvaril pred prevelikimi pričakovanji, prav tako je poudaril, da je še prezgodaj razglašati zmago nad inflacijo. Fed bo, kot pravi, vse do trenutka, ko bo res jasno, da se inflacija bliža ciljnima dvema odstotkoma, vodil bolj restriktivno denarno politiko. Še več, Powell je "zagrozil", da lahko še dodatno zaostrijo politiko, če bo to potrebno.

Evropski trgi v manj ugodnem položaju
Wall Street se na te besede ni oziral, rast se je nadaljevala tudi na prvi decembrski dan. Že november je bil izrazito pozitiven, seveda ne le v New Yorku, ampak po vsem svetu – svetovni indeks MSCI je porasel za devet odstotkov (največ po aprilu 2020). "Ključno za rast v novembru je bilo umirjanje inflacije, ki je znižalo donosnosti državnih obveznic in spodbudilo rast delniških trgov. Drugi pomembni dejavnik je umirjena retorika Zveznih rezerv. Vse kaže, da je cikla zviševanja obrestnih mer konec. Kljub optimizmu analitikov je treba opozoriti na volatilnost trga, čeprav med analitiki prevladuje bikovski pogled. Evropski trgi so trenutno v manj ugodnem položaju. Visoka inflacija in zahtevnejši pogoji financiranja predstavljajo oviro za realno gospodarstvo in bančni sistem. Evropske banke, ki so sprva imele koristi od naraščajočih obrestnih mer, se zdaj spopadajo s težavami zaradi upadanja povpraševanja po posojilih in naraščajočih izgub iz naslova danih posojil. Trenutni popravek na evropskih nepremičninskih trgih, tako komercialnih kot stanovanjskih, lahko te razmere še poslabša," nam je povedal Nejc Apšner iz družbe Nekster Finance.

Za veliko rast zaslužna velika tehnološka podjetja
Apšner ob tem opozarja, da je bila letošnja rast v New Yorku (z izjemo novembra) precej selektivna, tako da so za rast indeksa S % P 500 v več kot 70 odstotkih zaslužne le delnice velikih tehnoloških podjetij, kot so Apple, Tesla in Nvidia, ki imajo veliko utež v omenjenem indeksu. Že če vzamemo enakomerno obteženo različico indeksa S & P 500, je slika drugačna. "Opazna je neuravnoteženost v zastopanosti v S & P-ju: medtem ko je ta indeks letos zrasel za skoraj 20 odstotkov, je njegova enakomerno utežena različica porasla le za šest odstotkov. Trenutno tako trije glavni sektorji predstavljajo več kot polovico vrednosti S & P-ja, deset največjih delnic pa več kot tretjino. Vendar se razmerja lahko hitro spremenijo – leta 2008 je energetski sektor pomenil večjo utež v indeksu kot sektor informacijske tehnologije, danes pa je samo Apple skoraj dvakrat večji od celotnega energetskega sektorja."

Bo Božiček tudi letos opravil svoje delo?
Zanimivo je, da so sezonski trendi v zadnjih mesecih zelo usklajeni s tradicijo. Septembra, ki je zgodovinski najslabši mesec leta, je indeks S & P 500 zdrsnil za skoraj pet odstotkov, medtem ko je ta indeks v novembru, ki od nekdaj velja za zelo ugoden mesec, pridobil skoraj devet odstotkov. Vlagatelji upajo, da bo tudi december upravičil svoj sloves, saj je to drugi najboljši mesec, povprečna rast indeksa S & P 500 pa je (merjeno od leta 1945) 1,54-odstotna. V 77 odstotkih primerov je indeks S & P 500 v decembru pridobival vrednost. Analiza družbe LPL Financial (po podatkih od leta 1950) je pokazala, da je druga polovica decembra, ko se zgodi predbožična rast ("Santa Claus rally") precej donosnejša, saj S & P povprečno pridobi po 1,4 odstotka, v prvi polovici pa le 0,1 odstotka. Kakor koli, nastavki za "veseli december" na borzah so dobri, tudi zadnji objavljeni inflacijski podatek je bil spodbuden – jedrni oktobrski indeks izdatkov za osebno porabo (PCE) je bil pri 3,5 odstotka najnižje po pomladi 2021.

Zlato preseglo rekord iz leta 2020
Skorajda vse naložbe (izjema je le nafta, kjer po četrtkovem srečanju kartela Opec+ prevladuje skepticizem, ali se bodo države res držale dogovorjenih rezov v prvem četrtletju 2024) hitijo navzgor, tudi cene zlata so v pričakovanju zniževanj obrestnih mer rekordno visoke. V petek se je tako vrednost zlata zavihtela nad 2072 dolarjev za 31,1-gramsko unčo in s tem nad prejšnjim rekordom iz leta 2020. Bitcoin "osvaja" letošnje vrhove in je vreden okrog 39 tisoč dolarjev. Marsikdo bi rekel, da je to nenavadno, saj je bil pred kratkim prvi mož zloglasne menjalnice FTX Sam Bankman Fried obsojen zaradi vseh goljufij (grozi mu dolga zaporna kazen), prvi mož menjalnice Binance Čangpeng Džao pa je priznal krivdo za vsa dejanja, ki so mu jih očitali.

Bitcon: ne le ogljični, ampak tudi vodni vtis
Medtem je precej prahu dvignilo poročilo Alexa de Vriesa z univerze v Amsterdamu, ki je v strokovni reviji Cell Reports Sustainability dokazal, da bitcoin ne pušča le ogljičnega vtisa (rudarjenje bitcoinov porabi ogromno elektrike), ampak tudi visok "vodni" vtis. Poraba vode (na primer za hlajenje velikih računalniških sistemov) je ogromna – več kot 16.000 litrov na transakcijo, kar je dovolj za manjši bazen, to pa je ob pomanjkanje pitne vode na nekaterih sušnih območjih dodaten kamen spotike. Največji rudarski sistemi so sicer na Kitajskem, v ZDA in v Kazahstanu. Že lani je ena od študij poudarila, da vodilna kriptovaluta podnebju povzroča večjo škodo kot predelava govedine. Zdaj je torej dokazano, da negativno vpliva tudi na vodne vire. Po izračunih ​​de Vriesa se je skupna poraba vode, ki je povezana z bitcoini, močno povečala – od 592 gigalitrov leta 2020 do 1573 gigalitrov leta 2021. Količina porabljene vode za posamezno transakcijo se je v istem obdobju povečala s 5231 na 16.279 litrov. To je milijonkrat več kot ob plačilu s kreditno kartico.