Newyorški delniški indeks Dow Jones (13.910 točk) se je v sredo znižal za tretjino odstotka in se tako le malenkost oddaljil od petletnega vrha. Vlagatelji so očitno prepričani, da ZDA ne grozi recesija in da se bo že v prvem letošnjem četrtletju BDP zvišal. Tako meni tudi ameriška centralna banka. Po dvodnevnem zasedanju je potrdila, da je rast zastala, vendar napoveduje hitro okrevanje. Fed bo še naprej odkupil za največ 85 milijard dolarjev obveznic mesečno, dokler ne bo brezposelnost opazneje padla.

Čez leto in pol obresti v ZDA spet navzgor?
Wall Street že dlje časa ugiba, kolika časa bo Fed še "hranil borznega bika" s svojo politiko ničelnih obresti in nestandarnih ukrepov. Ker naj bi naslednje leto brezposelnost (trenutno je 7,8-odstotna) zdrsnila na 6,5 odstotka, utegnejo Zvezne rezerve sredi leta 2014 že začeti dvigovati obresti (te so trenutno na ničelni ravni), že konec letošnjega leta pa prenehati odkupovati obveznice. Te bojazni za zdaj še ne vplivajo na gibanje delniških indeksov, ki so v območju petletnega vrha.

S & P vztraja nad 1.500 točkami
Širši indeks S & P 500 se je v sredo znižal za 0,39 odstotka, vendar se obdržal nad 1.500 točkami, s čimer je na dobri poti, da mu uspe najvišja januarska rast po letu 1997. Do zdaj je skoraj polovica podjetij, ki so vključena v indeks S & P 500, sporočila rezultate poslovanja med 1. oktobrom in 31. decembrom 2012. Kar 68,8 odstotka podjetij je z dobičkom presegla napovedi analitikov. To je višji odstotek kot v prejšnjih štirih četrtletjih.

Facebookove delnice strmo navzdol
Toda odziv vlagateljev na spodbudne poslovne rezultate ni vedno pozitiven. Tako je včeraj zvečer Facebook sporočil, da je imel v zadnjem četrtletju kar 40 odstotkov več prihodkov (1,585 milijarde dolarjev) kot leto prej, vseeno pa so delnice v zunajborznem trgovanju zanihale tudi do deset odstotkov navzdol, tako da je cena spet pod 30 dolarji. Še večji polom so doživele delnice podjetja Research In Motion, ki se bo odslej imenovalo tako, kot njen paradni konj - BlackBerry. Na dan, ko je na trg prišel nov pametni telefon BlackBerry, so delnice padle za 12 odstotkov.

Izjemen januar na borzi v Tokiu
V Tokiu so že potegnili črto pod januarjem 2013, ki je bil izjemen mesec. Indeks Nikkei je namreč poskočil za 7,2 odstotka (najboljši januar po letu 1998) in je s tem imenitno nadaljeval lansko rast, ko se je povzpela za 23 odstotkov. Ne le delnice, v januarju so navzgor hitele tudi preostale tvegane naložbe, na primer surovine. Cena nafte vrste brent je zdaj že nad 115 dolarji, kar je največ v zadnjih štirih mesecih. Vzrok za višjo ceno nafte so napovedani spodbujevalni ukrepi centralnih bank ZDA in Japonske ter šibkejši dolar.

Tečaji delnic na Lj. borzi (31. januar):

Evro je postal varno zatočišče
Evro je v primerjavi z dolarjem na 14-mesečnem dolarju in je vreden dobrih 1,35 dolarja, s čimer je 12 odstotkov višje kot pred pol leta. Evropska centralna banka se ni pridružila valutni vojni in za zdaj ni storila nič, da bi ustavila rast evra. Glede na jen se je evro v zadnjih šestih mesecih povzpel celo za 31 odstotkov. Takšen scenarij ni po volji evropskih izvoznikov. Tudi slovenska podjetja bodo nosila posledice. "Močnejši evro pomeni nižji izvoz, nižje marže in manjšo konkurenčnost. Najprej bodo posledice čutili nemški izvozniki, slovenski pa verjetno s šestmesečnim zamikom," je za Radio Slovenija povedal Matjaž Košir iz Alte invest.

"EURforija" utegne trajati še nekaj časa
Lani julija je bila vrednost evra še 1,20 dolarja. Ko je Mario Draghi izrekel zgodovinske besede, da bo storil vse za preživetje evra, se je začela njegova pot navzgor. Prejšnji teden je Evropska centralna banka sporočila, da so poslovne banke vrnile 137 milijard od okrog 1000 milijard evrov, kolikor jim je pred enim letom posodila osrednja finančna ustanova. Analitik pri Nomuri je v svoji analizi zapisal, da na valutnem trgu vlada EURforija in da je zdaj umrl še zadnji evrski medved (medved je v finančnem besednjaku sinonim za pesimizem). Z drugimi besedami: nikogar več ni, ki bi upal staviti na propad evra.