Širši newyorški delniški indeks S & P 500 je v četrtek dosegel najvišjo vrednost v zadnjih petih letih, v petek pa se je njegova vrednost simbolično znižala. Na tedenski ravni se je S & P 500 (tako kot Dow Jones) povzpel za 0,4 odstotka. Foto: Reuters
Širši newyorški delniški indeks S & P 500 je v četrtek dosegel najvišjo vrednost v zadnjih petih letih, v petek pa se je njegova vrednost simbolično znižala. Na tedenski ravni se je S & P 500 (tako kot Dow Jones) povzpel za 0,4 odstotka. Foto: Reuters
Wells Fargo
Wells Fargo ima na trgu hipotekarnih posojil v ZDA največji, skoraj tretjinski delež. Banka je imela v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra za dobrih pet milijard dolarjev dobička, kar je nov rekord. Foto: Reuters
Boeingove delnice so se zaradi nekaterih težav novega letala dreamliner 787 pri dveh poletih na Japonskem pocenile za 2,7 odstotka. Foto: EPA
Toni Balažič
Mercatorjeve delnice (na fotografiji predsednik uprave Toni Balažič) so se zaradi ugibanj, da bo Agrokor spet poskusil prevzeti podjetje, podražile na 130 evrov. Foto: BoBo

Evro se je dvignil vse do 1,3365 dolarja oziroma najvišje po aprilu 2012, kar je predvsem posledica razpleta četrtkovega zasedanja Evropske centralne banke. Mario Draghi namreč ni nakazal, da bi lahko bile obrestne mere še nižje, potem ko so nekateri špekulirali, da bo ECB obresti na enem izmed naslednjih sestankov z 0,75 znižal na pol odstotka. V primerjavi s švicarskim frankom je evro dosegel najvišjo vrednost po decembru 2011, v primerjavi z jenom pa najvišjo po maju 2011.

Nikkei na tedenski ravni devetič zapored navzgor
Tudi gibanja na delniških trgih so ugodna, tako da so delnice svetovnih korporacij v povprečju v območju dveletnega vrha. V zadnjem obdobju blesti zlasti borza v Tokiu. Od začetka decembra se je elitni indeks Nikkei zvišal za skoraj 15 odstotkov. Pozitiven niz se je nadaljeval tudi pretekli teden. Že devetič zapored je Nikkei teden končal višje, kot ga je začel, kar mu ni uspelo od leta 1998. Newyorški Dow Jones se je zadnji teden zvišal za 0,4 odstotka. Ameriški trgovinski primanjkljaj se je novembra nepričakovano zvišal, kar nakazuje, da bo rast BDP-ja v zadnjem lanskem četrtletju malce nižja od prvih ocen.

Dow Jones (ZDA)

13.488 točk
Nasdaq (ZDA)3.125
DAX30 (Frankfurt)7.715
FTSEurofirst 3001.163
Nikkei (Tokio)10.801
10-letne am. obvezn.donos: 1,88 %
EUR/USD1,3336
USD/JPY89,19
EUR/CHF1,2183
Nafta brent110,57 USD
Zlato1.662 USD
Euribor, 6-mesečni0,331 %


Visoki prilivi v ameriške vzajemne sklade
Obeti za nadaljnjo rast delnic naj bi bili spodbudni. Dogovor v Washingtonu, s katerim se je največje gospodarstvo sveta pet minut pred dvanajsto izognilo davčnemu prepadu, je v ameriške vzajemne sklade prinesel svež denar. V tednu od 2. do 9. januarja je bilo prilivov za 7,53 milijarde dolarjev, kar je največ po letu 2001. Gospodarski obeti so za ZDA vsekakor boljši kot za Evropo. Prvi mož Fedove podružnice v Philadelphii Charles Plosser je ponovil stališče, da bo rast BDP-ja letos verjetno okrog triodstotna, stopnja brezposelnosti pa naj bi do konca leta padla na sedem odstotkov.

Banke z nižjimi obrestnimi maržami
Banka Wells Fargo je imela v zadnjem četrtletju 24 odstotkov višji dobiček, kar je zlasti posledica nižjih rezervacij za kritje slabih posojil. Dobiček je dosegel rekordnih 5,1 milijarde dolarjev. Vseeno so se delnice v petek pocenile, saj so se njene neto obrestne marže znižale. Wells Fargo je bila prva izmed velikih ameriških bank, ki je sporočila rezultate zadnjega četrtletja, in opaziti je, da v obdobju izjemno nizkih obrestnih mer bančni posel bolj cveti zaradi provizij pri nepremičninskih posojilih kot pa zaradi obrestnih prihodkov. V novem tednu bodo bilance razgrnile še banke Bank of America, JPMorgan Chase in Citigroup.

Apple na trg "nizkocenovnih" proizvodov
Medtem ko je Wall Street leto začel pozitivno, pa so Applove delnice, ki so jeseni občutno izgubljale, zdrsnile še za 2,23 odstotka. Podjetje naj bi začelo izdelovati cenejšo različico pametnega telefona iPhone za Kitajsko in druge hitro rastoče trge. iPhone, izdelan s cenejšimi deli, naj bi predstavili v drugi polovici letošnjega leta. Gre za novo Applovo strategijo na zelo zahtevnem trgu. Ameriški tehnološki velikan se je namreč do zdaj držal proizvodnje tehnoloških izdelkov višjega razreda in se ni spuščal v cenovne vojne s tekmeci, očitno pa vidijo velik potencial kitajskega trga, kjer bi bilo morda tekmovanje s konkurenco tudi na ravni cene nujno.

Finančne krivulje na Valu 202:

- kitajska inflacija je bila decembra zaradi dviga cen hrane (zlasti zelenjave) višja od pričakovanj,

- japonska vlada želi s spodbujevalnimi ukrepi povzročiti dvig BDP-ja za dva odstotka.


Zlato ne sledi rasti platine
Zlato, ki je v zadnjem četrtletju lanskega leta izgubilo največ v dobrih štirih letih, se je v petek po sicer precej spodbudnem tednu obrnilo navzdol. Vzrok je objava visoke kitajske inflacije, ki je decembra zaradi visokih cen hrane pri 2,5 odstotka dosegla sedemmesečni vrh, s tem pa so se precej zmanjšale možnosti za dolgo pričakovane spodbujevalne ukrepe kitajskih oblasti. Premija na ceno platine, ki je bila konec leta 2012 pri 140 dolarjih, se je znižala na manj kot 40 dolarjev. Platina je namreč letos porasla za več kot pet odstotkov, na 1.625 dolarjev za unčo, medtem ko se je zlato pocenilo za odstotek.

Koalicija se je zamajala, s tem pa tudi Ljubljanska borza
Na Ljubljanski borzi je bil teden zelo pester. V torek je bilo še veliko optimizma, indeks SBI TOP pa se je povsem približal 700 točkam. S tem je bil od začetka leta za skoraj 10 odstotkov v plusu in nobena druga borza na svetu se ni mogla pohvaliti s tako imenitnim vstopom v leto 2013. Nato pa je vlagatelje prestrašilo poročilo protikorupcijske komisije o nečednih dejanjih Janeza Janše in Zorana Jankoviča. Koalicija se je zamajala, predčasne volitve so vedno bolj verjetne. Sreda je tako prinesla občuten padec, negativno pa je bilo tudi petkovo trgovanje. Indeks SBI TOP je na tedenski ravni izgubil 1,8 odstotka. Telekom je padel za 5,56 odstotka.

Spet ugibanja o prodaji Mercatorja
V dneh od ponedeljka do petka so se podražile le delnice Mercatorja in Gorenja. Sedemodstotna rast Mercatorja (tečaj znaša 130 evrov) je zlasti posledica novih ugibanj, da namerava Agrokor kupiti največjega slovenskega trgovca. Ledo, katerega lastnik je Ivica Todorić, tudi lastnik Agrokorja, je v četrtek na beograjski borzi za več kot 100 milijonov evrov kupil 96 odstotkov srbskega proizvajalca zamrznjene hrane Frikom, ki je bil do zdaj v lasti Agrokorja, večinskega lastnika Leda. Po ocenah srbskih analitikov je Ledo za to transakcijo verjetno pridobil posojilo od bank, s tem pa tudi del sredstev za nakup Mercatorja.