Predvsem v petek so vlagatelji na Wall Streetu pozdravili izrazitejšo rast, potem ko je objava decembrskih podatkov z ameriškega trga dela prinesla nekaj upanja na mehak pristanek ameriškega gospodarstva. Prejšnji mesec je bilo namreč ustvarjenih neto 223 tisoč delovnih mest (23 tisoč več od napovedi), stopnja brezposelnosti pa je zdrsnila na 3,5 odstotka. Trg dela torej ostaja močan, a še precej pomembne je, da se pritiski na plače umirjajo. Tako gre vsaj soditi po le 0,3-odstotni mesečni rasti (letna rast je bila 4,6-odstotna) urne postavke, kar je manj od pričakovanj. Analitiki pravijo, da gre (v Fedovem boju proti inflaciji) za dober signal, ki kaže na to, da monetarno zategovanje pasu morda daje želene rezultate.

Letos pozabite na kakšno znižanje obrestnih mer
Vseeno je bilo ta teden opaziti tudi nekaj nervoze, predvsem v sredo, ko je za negativna gibanja na Wall Streetu poskrbelo poročilo ameriške centralne banke (Fed minutes) o decembrskem zasedanju, na katerem so Zvezne rezerve obrestno mero zvišale za pol odstotne točke, na raven med 4,25 in 4,50 odstotka, kar je največ v zadnjih 15 letih. Fed v boju proti inflaciji ne popušča niti za milimeter in napoveduje nove dvige (že 1. februarja za predvidoma 25 bazičnih točk), predvsem pa naj bi obresti še nekaj časa ostale na teh ravneh.

Če terminski trgi verjamejo, da bi lahko ob koncu letošnjega leta že videli kakšno znižanje obrestne mere, pa trenutno znotraj Fedovega Odbora za odprti trg (FOMC) prav nihče ne razmišlja o tem. Prepričani so, da bi Fed naredil napako, če bi začel nov cikel zniževanja obresti še preden bi se inflacija umirila. Prav tako bo treba nadaljevati zniževanje bilančne vsote, ki se je od junija skrčila za 364 milijard dolarjev, na 8,6 bilijona.

Tesline delnice izgubile dodatnih 12 odstotkov
Vse bolj so v ospredju tudi težave podjetij, ki se soočajo z manjšo kupno močjo in z vse večjo konkurenco. Applove delnice so sredi tedna zdrsnile za tri odstotke, saj je bilo povpraševanje po iPhonih v zadnjem četrtletju nižje od pričakovanj. Tesline delnice, ki so bile lani že tako močno "tepene" (strmoglavile so za 65 odstotkov), so se na uvodni trgovalni dan letošnjega leta pocenile še za dodatnih 12 odstotkov, potem ko je Tesla v zadnjem lanskem četrtletju dostavila manj električnih vozil od pričakovanj analitikov.

Težavo predstavlja predvsem kitajski trg, ki pomeni 40 odstotkov Tesline prodaje. V decembru je Tesla na Kitajskem prodala 56 tisoč vozil, kar je dobrih 20 odstotkov manj kot decembra 2021, istočasno pa skoraj 45 odstotkov manj kot novembra 2022. V celotnem letu je Tesla sicer na največjem avtomobilskem tržišču vseeno prodala 50 odstotkov več vozil kot leto prej, a nedvomno vse bolj občuti konkurenco domačih proizvajalcev, kot je BYS, ki kupcem ponujajo cenejša vozila. Tesla je bila zato že drugič v nekaj tednih primorana na Kitajskem znižati cene svojih modelov.

Skoraj petodstotna tedenska rast v Frankfurtu
V naslednjem tednu bodo največje ameriške banke že odprle sezono objav četrtletnih poslovnih rezultatov. Prve projekcije kažejo, da bodo dobički podjetij znotraj indeksa S & P 500 v obdobju oktober-december nazadovali za odstotek in pol, kar bo prvi padec dobičkov po tretjem četrtletju 2020. Če ne bi bilo energetskih podjetij, ki so lani navduševala z odličnimi rezultati, bi že v prejšnjih dveh četrtletjih opazili nazadovanje dobičkov. Pri banki Citigroup tudi zato poudarjajo, da so evropske delnice ugodneje ovrednotene kot ameriške, saj je v delnice evropskih podjetij trenutno že vključeno pričakovanje o 15-odstotnem padcu dobičkov.

Pri Citigroupu so zato vlagateljem priporočili, naj v svojem portfelju zmanjšajo utež ameriških delnic, pri katerih je še vedno prisotnega preveč optimizma glede prihodnjega poslovanja. V prvem letošnjem tednu je bila predstava evropskih borz res mnogo impresivnejša od newyorške. Indeks STOXX600 je pridobil 3,4 odstotka, frankfurtski DAX pa skoraj pet odstotkov. Delnice na Ljubljanski so se zadnji teden (merjeno z indeksom SBITOP, ki je šel štirikrat zapored navzgor) podražile za dobra dva odstotka, največ (7,6 odstotka), pa je pridobila Sava Re.

ECB: Bitcoin na poti v nepomembnost
Kriptovalute so okrevale, Solana je zadnji teden poskočila za 35 odstotkov, eter za pet odstotkov, tako da je bila cena prvič po sredini decembra spet nad 1250 dolarjev. Bitcoin je vreden nekaj manj kot 17 tisoč dolarjev. Težav za kriptoindustrijo seveda po spektakularnem zlomu FTX-a še ni konec, trenutno so oči uprte predvsem v družbo Digital Currency Group, ki zaradi težav njunih dveh podružnic Genesisa in Grayscala preživlja težke čase, Grayscale (največji upravljavec kriptopremoženja) bi lahko močno zamajal trg, če bi bil prisiljen v odprodajo svoje aktive.

Da pri Evropski centralni banki bitcoinu niso naklonjeni, je že dolgo jasno. Ulrich Bindseil in Jürgen Schaaf sta pred kratkim v blogu zapisala, da je bitcoin na poti v nepomembnost in da trenutno spremljamo njegov labodji spev. Prepričana sta, da bitcoin kot naložba ni primeren, saj ne ustvarja denarnega toka ali dividend, njegovo tržno vrednotenje pa temelji zgolj na špekulaciji. Pri družbi Standard Chartered so prejšnji mesec opozorili, da bi lahko bitcoin strmoglavil vse do 5000 dolarjev.