ki so jih kupili v javni prodaji.

Število delnic, s katerimi se lahko trguje, se bo povečalo za 271 milijonov oziroma za 60 odstotkov, v naslednjih devetih mesecih pa bo "odmrznjenih" še nadaljnjih 1,64 milijarde delnic, med katerimi so tudi tiste, ki jih imajo v lasti zaposleni v podjetju. To bil lahko pomenilo veliko nevarnost za strm padec delnic, zlasti če bi se večji lastniki, kot sta banka Goldman Sachs ali vzajemni sklad Fidelity, množično odločali za razprodajo portfelja.

Najbolj ponesrečen "IPO" do zdaj
Od majske javne prodaje po 38 dolarjev so Facebookove delnice strmoglavile že za 44 odstotkov, saj je cena zdaj le še dobrih 21 dolarjev, 2. avgusta pa je bila celo pod mejo 20 dolarjev. Tržna kapitalizacija družbenega omrežja se je znižala za okrog 40 milijard dolarjev, na današnjih 51 milijard, kar je nedvomno najbolj ponesrečena javna prodaja (IPO) v zgodovini velikih podjetij.

Vedno nižja rast prihodkov
Padanje delnic se je še pospešilo, ko je Facebook konec julija objavil četrtletne poslovne rezultate. Rast prihodkov se je upočasnila in je znašala le še 32 odstotkov v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem. V prvem četrtletju je bila rast na letni ravni 45-odstotna, v zadnjem lanskem četrtletju 55-odstotna. Mnenja o prihodnjem gibanju delnice so deljena. Nekateri menijo, da se bo padanje delnic nadaljevalo, drugi, da je podjetje zdaj pošteno ovrednoteno in da večji lastniki ne bodo poskrbeli za šok na prodajni strani, saj bi s tem škodili le sebi.

Dow Jones v sredo ostal nespremenjen
Na največjih delniških trgih sveta se je rast, ki so jo sprožila pričakovanja o spodbujevalnih ukrepih največjih centralnih bank sveta, zadnje dni umirila, vseeno pa Wall Street ostaja v območju trimesečnega vrha. Newyorški Dow Jones (13.164 točk) je v sredo ostal skoraj nespremenjen, čeprav je ameriška industrijska proizvodnja julija porasla za solidnih 0,6 odstotka. Da so vlagatelji zadnje dni manj črnogledi, dokazuje dogajanje na obvezniških trgih. Cena 10-letne ameriške obveznice je namreč zdrsnila, njen donos pa posledično porasel in pri 1,795 odstotka dosegel trimesečni vrh.

Četrtkovi tečaji delnic na Lj. borzi:

Kitajske oblasti obljubljajo nove ukrepe
Vodilne evropske borze, ki so od konca julija v povprečju pridobile osem odstotkov, se v sredo prav tako niso premaknile nikamor, medtem ko je bila v četrtek dopoldne spet v ospredju Kitajska. Premier Ven Džjabao je poudaril, da je zaradi nižje kitajske inflacije (julija je bila na ravni potrošnikov na letni ravni le 1,8-odstotna) dovolj prostora za spodbujevalne ukrepe centralne banke. To je točno tisto, kar si želijo delniški trgi, potem ko se je kitajska gospodarska rast precej upočasnila. Dolar je v primerjavi z jenom dosegel enomesečni vrh (79,35 jena za dolar), cena nafte vrste brent je pri okrog 116 dolarjih, cena zlata pa tik nad mejo 1.600 dolarjev.