Danes se bo končalo dvodnevno zasedanje ameriške centralne banke, po kateri bo guverner Jerome Powell skoraj gotovo sporočil, da je Fed prvič po izbruhu epidemije marca 2020 spet začel cikel višanja obrestne mere. Inflacija, ki je dosegla že skoraj osem odstotkov, zahteva ukrepanje, vprašanje je le, ali bodo šle obresti navzgor za 25 ali za 50 bazičnih točk. Verjetnejša je prva različica, sploh zaradi šoka, ki ga je svet utrpel ob vojni v Ukrajini. Fed bo moral tudi povedati, kako agresivno bo zniževal svojo bilančno vsoto, ki se je razbohotila na nepredstavljivih 8,9 bilijona dolarjev.

Težko bo umiriti vse turbulence
Potrebna bo previdnost, saj bi prehitro zaostrovanje denarne politike in krčenje Fedove bilance gospodarstvo lahko pahnilo v recesijo, ob tem pa povzročilo tudi pretrese na obvezniških (in verjetno še delniških) trgih. V preteklosti je znal, vsaj v očeh borznih vlagateljev, skozi pasti denarne politike zelo uspešno krmariti legendarni Alan Greenspan, a tokrat je zgodba še posebej zapletena, saj je, kot ugotavlja Bloomberg, ne glede na številna orodja, ki jih ima Fed na voljo, nemogoče umiriti vse turbulence, ki jih je vojna povzročila na finančnem in energetskem trgu. Poleg tega Jeromu Powllu še ne pripisujejo takšnih čudežnih sposobnosti kot Greenspanu. Ne nazadnje je lani močno podcenil nevarnost inflacije, potem ko je dolgo ponavljal, da gre le za tranzicijski pojav.

Inflacija po enem od meril 10-odstotna
Na Wall Streetu se je teden začel z novimi padci delniških indeksov, v torek pa je sledila opazna rast, saj je Dow Jones porasel za 600 točk oziroma za skoraj dva odstotka, podobno tudi širši S & P 500, ki je tako prekinil niz štirih zaporednih padcev. Še bolj se je zvišal tehnološki Nasdaq, ki je bil v prejšnjih dneh žrtev prepričanja, da se je treba iz "growth" delnic preusmeriti v "value" delnice. Blagodejno je na indekse vplivala nove pocenitev nafte, pa tudi podatek o februarski inflaciji v trgovini na debelo. Indeks cen proizvajalcev (PPI) je na letni ravni resda že pri 10 odstotkih, a to je vseeno malce manj od pričakovanj. Predvsem pa je osnovni indeks PPI (brez upoštevanja cen hrane in energentov) v primerjavi z januarjem porasel le za 0,2 odstotka, kar je precej manj od napovedanih 0,6 odstotka.

Nafta navzdol tako zaradi ponudbene strani ...
Cene nafte so v torek spet močno padle in se (najprej pri nafti WTI, nato pa še pri brentu) spustile pod mejo 100 dolarjev za sod. Da je v dobrem tednu dni (prejšnji ponedeljek je bil brent pri skoraj 140 dolarjih) vrednost nafte zdrsnila za 30 odstotkov, je posledica odločitve Evrope, da bo (v nasprotju z ZDA) še naprej kupovala rusko nafto, pa tudi upanja, da bodo Savdska Arabija in Združeni arabski emirati povečali črpanje. Delno lahko preobrat pripišemo upanju, da bodo pogajanja med Rusijo in Ukrajino obrodila sadove.

... kot zaradi strani povpraševanja
Na strani povpraševanja je zadnje dni na cene nafte negativno vplivala slaba epidemiološka slika na Kitajskem, največji uvoznici nafte. V vsaj 13 mestih po vsej državi imajo zaradi novega vala okužb popolno zaporo javnega življenja, v več drugih mestih pa so oblasti uvedle delno zaporo. In ne nazadnje: zaloge nafte v Cushingu (tam so največja ameriška skladišča) so se v prejšnjem tednu po podatkih družbe Genscape prvič letos povečale.

Zlato zdrsnilo precej pod 2000 dolarjev
Na trgu plemenitih kovin je bik kar resno izgubil sapo. Za 31,1-gramsko zlato unčo je bilo treba v torek plačati le še 1910 dolarjev, to pa je že osem odstotkov pod ceno iz prejšnjega tedna (2.078 dolarjev). Če bo Fed obresti zvišal za 0,5 odstotne točke, je pričakovati novo pocenitev, sploh ker se vztrajno povečuje zahtevana donosnost 10-letne ameriške vladne obveznice. V torek je ta dosegla 2,15 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh letih in pol. Cena paladija (ta je nepogrešljiv v avtomobilskih katalizatorjih) se je v ponedeljek sesedla za skoraj 17 odstotkov (in zdrsnila pod 2400 dolarjev za unčo), potem ko je v odzivu na ukrajinsko krizo dosegla rekordno vrednost.