Po letih, ko so se evropskih trgov zaradi dolžniške krize bali kot hudič križa, se torej denar vrača na staro celino. Pri banki Goldman Sachs menijo, da še vedno prepočasi, saj naj bi bile delnice evropskih korporacij v primerjavi z ameriškimi še precej podcenjene. Pri banki HSBC menijo, da vsaj za 15 odstotkov, pri čemer naj bi imele največ možnosti za rast delnice bančnih (večinoma kotirajo pod knjigovodsko vrednostjo) in energetskih podjetij.

Padec industrijske proizvodnje v območju evra
Očitno ne meni le Jose Manuel Barroso, da je okrevanje na vidiku, čeprav sveži makroekonomski podatki tega ne potrjujejo. Evrsko območje je imelo julija 1,5-odstoten padec industrijske proizvodnje v primerjavi z junijem in 2,1-odstotnega v primerjavi z lanskim julijem. V Grčiji je brezposelnost pri 27,9 odstotka dosegla nov neslaven rekord, španski javni dolg pa se je v drugem četrtletju v primerjavi z istim lanskim obdobjem zvišal za 17 odstotkov in zdaj znaša že 92,2 odstotka BDP-ja.

Rast donosnosti francoskih obveznic
Vedno več skrbi je povezanih tudi s Francijo, tako da je moral finančni minister Pierre Moscovic na srečanju v Vilni poslušati precej kritik, češ da se drugo največje evropsko gospodarstvo neuspešno spopada s težavami javnih financ. Donos desetletne francoske obveznice je v petek porasel za osem bazičnih točk, na 2,62 odstotka. Donos primerljive slovenske obveznice se je rahlo znižal (na 6,76 odstotka). Posebnega olajšanja torej ni čutiti, potem ko je Uroš Čufer zagotovil, da ne bomo potrebovali tuje pomoči.

September za zdaj zelo spodbuden
Na zahodnih delniških trgih je pretekli teden prinesel visoko rast. Dow Jones se je povzpel za tri odstotke, kar je največja tedenska rast po januarju. Delnice so zagon dobile že na začetku tedna, ker se je Sirija odločila predati svoje zaloge kemičnega orožja pod mednarodni nadzor in je glavno besedo dobila diplomacija in ne orožje. Frankfurtski DAX30 se je v petih dneh zvišal za 2,8 odstotka. September, ki velja za najmanj donosen borzni mesec v letu, tako za zdaj ne opravičuje slabega slovesa.

Namesto 85 odslej 75 milijard?
V naslednjem tednu bo v ospredju dvodnevno zasedanje ameriške centralne banke, ki se bo začelo v torek. Verjetno se bo Fed odločil, da malce zniža obseg odkupov obveznic v okviru tretjega kroga kvantitativnega sproščanja. Fed je to operacijo v strahu pred posledicami davčnega prepada začel konec lanskega leta in mesečno odkupuje za 85 milijard dolarjev obveznic. Večina pričakuje, da bo po novem Fed namenjal 10 milijard dolarjev manj mesečno za omenjene odkupe obveznic.

Zlato se je pocenilo za pet odstotkov
Ker se je verjetnost za vojaško posredovanje v Siriji zmanjšala, je cena nafte vidno izgubljala. Za 159-litrski sod brenta je bilo treba odšteti tudi manj kot 110 dolarjev, na koncu pa je bila tedenska izguba 3,7-odstotna. Še večji padec je utrpelo zlato, ki je zdrsnilo na 1.304 dolarjev in šele ob koncu petkovega trgovanja nekoliko okrevalo. Tedenski minus je bil vseeno petodstoten. Zlato je letos največje pretrese doživljalo aprila, ko je v treh dneh zaradi strahu, da bo ciprska centralna banka odprodala del zlatih rezerv, strmoglavilo za 16 odstotkov. V zadnjem obdobju ceno navzdol potiskajo pričakovanja, da bo Fed začel kmalu zaostrovati denarno politiko.

Letos izjemna rast delnic Aerodroma
Na Ljubljanski borzi je bilo trgovanje v drugem tednu septembra mirno. Indeks SBI TOP je napredoval za 0,28 odstotka, kar je predvsem zaslugo dvoodstotne podražitve Krkinih delnic. Tečaj Gorenja se je znižal za dobra dva odstotka, Nove KBM pa za skoraj deset odstotkov. V standardni kotaciji je tečaj Aerodroma (delničarji bodo v ponedeljek odločali o gradnji 61,6 milijona vrednega novega terminala) ostal nespremenjen pri 22 evrih, kar je 83 odstotkov več kot na začetku leta.