Krivulja je šla na delniških trgih vse od marca 2009 večinoma navzgor, zdaj pa se pojavlja vedno več svaril, da nadaljnja rast ni več tako samoumevna. V ZDA vlagatelji z vedno večjo zaskrbljenostjo opazujejo tudi naraščanje donosnosti dolgoročnih obveznic. Pri desetletni je donosnost včeraj pri 3,25 odstotka dosegla novo najvišjo vrednost po letu 2011. Foto: Reuters
Krivulja je šla na delniških trgih vse od marca 2009 večinoma navzgor, zdaj pa se pojavlja vedno več svaril, da nadaljnja rast ni več tako samoumevna. V ZDA vlagatelji z vedno večjo zaskrbljenostjo opazujejo tudi naraščanje donosnosti dolgoročnih obveznic. Pri desetletni je donosnost včeraj pri 3,25 odstotka dosegla novo najvišjo vrednost po letu 2011. Foto: Reuters
Eno od pomembnih vprašanj na Wall Streetu je v teh dneh, kako visoko morajo porasti donosnosti obveznic, da bi delniški trg začutil večje težave. Nekateri pravijo, da bo to že pri 3,5-odstotni donosnosti desetletne obveznice, pri banki Bank of America Merry Linch pa so drugačnega mnenja in pravijo, da bi delnice izgubile privlačnost šele v primeru, če bi donosnost desetletne obveznice presegla pet odstotkov. Foto: Reuters
IMF je pred začetkom rednega zasedanja, ki tokrat poteka na Baliju, malce znižal oceno svetovne gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto. Foto: EPA

Popotnica ni bila dobra. Newyorška indeksa S & P in Nasdaq sta v ponedeljek nazadovala tretjič zapored, precej večji pretresi pa so se na začetku tedna dogajali v Aziji, konkretneje na Kitajskem. Potem ko je kitajska centralna banka zaradi zaostrovanja trgovinskih napetosti z ZDA v nedeljo četrtič letos, tokrat za eno odstotno točko, znižala stopnjo obvezne rezerve, ki jo morajo imeti poslovne banke, je osrednji delniški indeks na borzi v Šanghaju strmoglavil za 3,7 odstotka. Frankfurtski delniški indeks DAX30 (11.977 točk) se je včeraj dopoldne sicer znižal za več kot odstotek in kazalo je na peti zaporedni minus, toda popoldne se je le otresel rdeče barve, podobno pa velja tudi za londonsko in pariško borzo, medtem ko je newyorški Dow Jones (26.430 točk) nekaj malega izgubil.

Spet višja donosnost italijanskih obveznic
Nemški izvoz je avgusta nepričakovano zdrsnil (v primerjavi z julijem sicer le za 0,1 odstotka, toda analitiki so pričakovali 0,3-odstotno rast), prav tako uvoz (za 2,7 odstotka), kar je nov dokaz, da je motor največjega svetovnega gospodarstva v poletnih mesecih deloval na nižjih obratih. Italijanski minister za gospodarstvo in finance Giovanni Tria je včeraj predstavil finančne načrte vlade, obvezniški trgi pa so Rim "kaznovali" z novim višanjem pribitkov na italijanske obveznice. Pri desetletni se je donosnost do dospetja povzpela že na 3,7 odstotka, kar je največ po letu 2014. Kot je znano, je italijanska vlada Evropsko komisijo razburila z načrti, da bo proračunski primanjkljaj v letu 2019 dosegel 2,4 odstotka BDP-ja, kar je trikrat več od načrtov prejšnje vlade.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 9. oktober ob 22. uri:

BITCOIN

+0,88 %

6.630 USD
ETHER

-0,06 %

228
XRP

-14,1 %

0,48
BITCOIN CASH-3,44 %519
EOS

+3,85 %

5,88
STELLAR

-3,77 %

0,246

ECB v višanje obresti že na začetku poletja?
V naslednjem mesecu bodo vodilne bonitetne hiše spet presojale oceno italijanskega dolga. Črn scenarij bi bil, če bi Italija izgubila investicijsko oceno, a to je malo verjetno. Spodbudno je tudi, da Italiji, ki ima kar za 2300 milijard evrov dolga, vsaj do konca leta 2019 ne bo treba prav izdatno poplačevati upnikov, tako da se do takrat bankrot (default) ne more zgoditi. Je pa slaba novica za Italijo, da utegne Evropska centralna banka prenehati odkupovati njene obveznice (še posebej, če bi izgubile investicijsko oceno) in da bo centralna banka morda prej od pričakovanj začela cikel zviševanja obrestnih mer. Tako vsaj opozarja glavni ekonomist pri zavarovalnici Allianz, ki meni, da bi se pri ECB-ju lahko od ničelnih obresti poslovili že na začetku poletja 2019.

IMF znižal oceno svetovne gospodarske rasti
Mednarodni denarni sklad je včeraj znižal oceno svetovne gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto na 3,7 odstotka. V julijski napovedi so pri IMF-u napovedovali 3,9-odstotno rast v letih 2018 in 2019. Vzrok za bolj črnoglede napovedi so ob carinski vojni med ZDA in Kitajsko tudi zviševanje obresti v ZDA in težave držav v razvoju (Argentina, Brazilija, Turčija, Južna Afrika, Indonezija, Mehika), kjer se ob padanju lokalnih valut spoprijemajo z odlivom kapitala. Za ZDA in Kitajsko so pri IMF-u oceno rasti za letošnje leto pustili nespremenjeno (2,9 odstotka oziroma 6,6 odstotka), za leto 2019 pa so oceno znižali za 0,2 odstotne točke, na 2,7 oziroma 6,2 odstotka. Sloveniji IMF za letos napoveduje 4,5-odstotno gospodarsko rast, kar je pol odstotne točke več kot v spomladanski napovedi.

Peticija, naj bo ripple uradna valuta Tokia 2020
Dogajanje z bitcoinom je bilo zadnji teden nenavadno mirno, cena se je ustalila pri dobrih 6.500 dolarjih. V spletnem iskalniku Google je beseda bitcoin najmanj iskana v zadnjem letu in pol. Ob morebitni novi rasti te kriptovalute bi se to seveda hitro spremenilo. Pri finančni družbi Blockchain Capital so napovedali, da se bodo pri bitcoinu kmalu začela bikovska gibanja, kar bo navzgor potegnilo celoten trg kriptovalut. Tako naj bi še letos bitcoin spet dosegel vrednost 10 tisoč dolarjev. Kriptovaluta XRP oziroma ripple je padla, cena je zdrsnila pod polovico dolarja. Vlagatelji sicer veliko upov polagajo na novo finančno storitev xRapid, kjer se bodo transakcije opravljale v XRP-jih. Kot zanimivost dodajmo, da je peticijo, da bi bila na olimpijskih igrah v Tokiu 2020 uradna valuta ripple, v kratkem podpisalo 10 tisoč ljudi.