Italijanska vlada pred sprejetjem proračuna za leto 2019 spet preizkuša živce finančnih trgov. Ti so bili že prejšnji teden nemirni, saj naj bi se proračunski primanjkljaj povzpel na 2,4 odstotka BDP-ja, kar je krepko več od načrtov prejšnje vlade oz. od zavez do EU-ja, zdaj pa je vladna stranka Liga, ki se je že pred leti zavzemala za izstop Italije iz evrske druščine, prek Borghija sporočila, da je za reševanje dolžniških težav vrnitev k liri smiselna. Minister za gospodarstvo Luigi di Maio sicer poudarja, da Italija ne bo zapustila niti območja evra niti Evropske unije, toda Borghijevi komentarji so včeraj vseeno precej zbili ceno italijanskih obveznic, posledično pa se je njihova zahtevana donosnost močno zvišala.

Kako (ne)varčevalen bo proračun za 2019?
Pri desetletni obveznici znaša donosnost do dospetja 3,475 odstotka, kar je največ po marcu 2014. Razlika v primerjavi z nemško obveznico (spread) je dosegla 300 bazičnih točk (pri slovenski znaša "spread" le 63 točk). Tudi borza v Milanu se je odzvala precej burno, včeraj je osrednji delniški indeks izgubil poldrugi odstotek, najbolj pa so bile na udaru delnice italijanskih bank, ki so se pocenile tudi do pet odstotkov. Italija, ki je že mesece v središču pozornosti zaradi spornih potez evroskeptične vlade Giuseppeja Conteja, ima do 15. oktobra čas, da sprejme proračun za prihodnje leto in ga posreduje Evropski komisiji. Finančni trgi se bojijo, da bo želela vlada preveč ugajati in se izogniti varčevalno naravnanemu proračunu, to pa bi še bolj negativno vplivalo na visoko italijansko zadolženost. Račune bo treba pač slej ko prej plačati.

Vrednosti najpomembnejših kriptovalut in tedenska sprememba, 2. oktober ob 22. uri:

Dow Jones postavil nov rekord
Medtem se je v New Yorku zadnje četrtletje na delniških trgih začelo spodbudno, potem ko so ZDA zadnji hip še s Kanado dosegle dogovor o reformi severnoameriškega prostotrgovinskega sporazuma (Nafta). Indeks Dow Jones se je v ponedeljek povzpel za skoraj 200 točk (največ so pridobile delnice Chevrona, Boeinga in avtomobilskih proizvajalcev), včeraj pa (na krilih Intelovih delnic) še nadaljnjih 150 točk, tako da se je zavihtel nad 26.800 točk in postavil svežo rekordno vrednost. General Electric je na mesto izvršnega direktorja postavil Larryja Culpa, delnice so v dveh dneh poskočile za deset odstotkov, včeraj pa jim "škode" ni naredila niti novica, da so pri S & P-ju znižali kreditno oceno GE-ja. Prejšnji teden se je kapitalizacija GE-ja prvič v devetih letih znižala pod 100 milijard dolarjev. A če so multinacionalna podjetja blestela, so se v ponedeljek popolnoma drugače "vedle" delnice podjetij z nižjo tržno kapitalizacijo, tako da se je indeks Russell 2000, ki meri njihovo predstavo, znižal za več kot 1,5 odstotka (največ po juliju).

Zlato spet nad 1.200 dolarji
Nafta ostaja v območju štiriletnega vrha, kar pri brentu pomeni raven tik pod 85 dolarjev za 159-litrski sod. V ospredju je še vedno strah, kako bodo ameriški ukrepi proti Iranu vplivali na ponudbeno stran. Na valutnih trgih je evro zaradi dogodkov v Italiji zdrsnil na 1,1505 dolarja (najmanj po 21. avgustu). Pri 1,15 ima evro precejšnjo podporo, padec pod to mejo pa bi ga hitro potisnil do 1,13 dolarja. Ameriška valuta zadnje čase pridobiva tudi v primerjavi z jenom. Povzpela se je na najvišjo raven v zadnjih enajstih mesecih, za dolar je treba plačati več kot 130 jenov. Zlato, ki je v zadnje pol leta padlo za 13 odstotkov, se je včeraj podražilo za več kot odstotek, tako da je bilo treba za 31,1-gramsko unčo plačati 1.208 dolarjev.