Neverjetnih 12 let je bilo zlato v bikovskem gibanju. Cena je šla le navzgor, kar je bila predvsem posledica vseh likvidnostnih injekcij največjih centralnih bank. Kaže, da je zdaj zlate mrzlice konec. Foto: Reuters
Neverjetnih 12 let je bilo zlato v bikovskem gibanju. Cena je šla le navzgor, kar je bila predvsem posledica vseh likvidnostnih injekcij največjih centralnih bank. Kaže, da je zdaj zlate mrzlice konec. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX30 je v petek izgubil 1,6 odstotka, vseeno pa je bil pretekli teden pozitiven. DAX je v primerjavi s prejšnjim petkom višje za poldrugi odstotek. Foto: Reuters

Naložba po borzni definiciji zdrsne v medvedje območje, ko je od rekorda oddaljena 20 odstotkov. Prav to se je danes zgodilo z zlatom. Cena je zanihala do 1.493 dolarjev, kar je najmanj po juliju 2011. "Kot bi nož potisnil v maslo," je komentiral eden izmed trgovcev, s čimer je ponazoril, da zlato zaradi pričakovanj, da bo Ciper prodal svoje zlate rezerve, v petek ni imel prave podpore in je padel za skoraj pet odstotkov. Spomnimo - septembra 2011 je bilo treba za unčo zlata plačati že 1.920 dolarjev, a vlagatelji zdaj množično razprodajajo svoje portfelje, čeprav največje centralne banke še naprej vodijo izredno ohlapno denarno politiko.

Za dolar še ni treba odšteti sto jenov
Srebro je v petek strmoglavilo za več kot štiri odstotke, na 26,35 dolarja. Tudi surovine izgubljajo. Cena nafte brent je bila v petek za trenutek samo še 101,08 dolarja, kar je predvsem posledica novice o nižji ameriški marčevski prodaji na drobno in znižanih napovedi vodilnih agencij o letošnjem svetovnem povpraševanju. V torek bi bencin moral biti cenejši, če ne bo vlada povišala trošarin. Na valutnih trgih so trgovci ta teden zaman čakali trenutek, ko bi bilo treba za dolar plačati sto jenov. Veliko ni manjkalo - v četrtek je tečaj porasel do 99,94 jena, v petek pa je dolar le popustil. Za evro je bilo treba ob 19. uri plačati 1,3093 dolarja, za dolar pa 98,95 jena.

Delnice navzdol, v Frankfurtu občutno
Nepričakovano slabi ameriški konjunkturni podatki (padec prodaje na drobno in nižja aprilska vrednost zaupanja potrošnikov po merjenju univerze v Michiganu) in nove skrbi, povezane s Ciprom (država bo kljub nekaterim špekulacijam dobila le toliko pomoči, kot je bilo pred kratkim dogovorjeno, torej deset milijard evrov), so ob koncu tedna precej prizadeli tudi delniške trge. Frankfurtski DAX30 (7.744 točk) je izgubil 1,6 odstotka. Elitni newyorški indeks Dow Jones večjih izgub v prvih urah petkovega trgovanja ni utrpel. Dan po novem rekordu se je njegova vrednost znižala le za približno tretjino odstotka, na 14.830 točk.

Tečaji delnic na Lj. borzi (12. april):

NOVA KBM

+3,77 %

0,799 EUR

KRKA+0,21 %

47,60

MERCATOR

+0,00 %

110,00
ZAV. TRIGLAV

+0,00 %

18,20
LUKA KOPER

-0,37 %

7,871

TELEKOM

-0,56 %

88,00

PETROL

-1,55 %

216,50

GORENJE

-3,33 %

4,35


Umiritev po izjemni rasti
Na Ljubljanski borzi se je po četrtkovi evforiji razpoloženje hitro umirilo in indeks SBI TOP (605 točk) se spet ni mogel izogniti rdeči barvi (-0,5 odstotka). V prvi kotaciji so se podražile le delnice Krke in Nove KBM. Največ prometa, pol milijona evrov, je bilo z Zavarovalnico Triglav, katere tečaj ostaja 18,2 evra. Telekom je izgubil pol odstotka. Ker je finančni minister Uroš Čufer napovedal pospešeno privatizacijo državnega premoženja, prvi pa naj bi bil na vrsti prav Telekom, so delnice Telekoma v četrtek poskočile za rekordnih deset odstotkov. Danes je tudi premierka Alenka Bratušek napovedala privatizacijo enega ali dveh večjih podjetij.

Nižja donosnost slovenskih obveznic
Zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice se je dopoldne sprva povečala, nato pa upadla. Donos je bil ob koncu trgovanja pri 6,65 odstotka, kar je 0,11 odstotne točke pod izhodiščem. Bratuškova je ocenila, da je bila januarja storjena velika napaka, da se ministrstvo za finance ni zadolžilo, saj so bile obrestne mere takrat dovolj ugodne. Na torkovi dražbi šest- in 12-mesečnih zakladnih menic je država namreč zbrala le dobro polovico od okvirno zastavljene vsote 100 milijonov evrov. "Ne poznam razloga, zakaj je takratni premier to ustavil. Bi pa bilo danes, če bi se to zgodilo, bistveno manj špekulacij in bi težave lahko reševali v manj stresnih razmerah."