Newyorški Dow Jones (14.567 točk) je v ponedeljek pridobil 0,14 odstotka. Microsoftove delniec so poskočile za skoraj štiri odstotke in dosegle sedemmesečni vrh, saj bo eden od večjih skladov tveganega kapitala svoj delež v Microsoftu povečal za skoraj dve milijardi dolarjev. Foto: Reuters
Newyorški Dow Jones (14.567 točk) je v ponedeljek pridobil 0,14 odstotka. Microsoftove delniec so poskočile za skoraj štiri odstotke in dosegle sedemmesečni vrh, saj bo eden od večjih skladov tveganega kapitala svoj delež v Microsoftu povečal za skoraj dve milijardi dolarjev. Foto: Reuters
Cena zlata je zdaj okrog 1.415 dolarjev, potem ko je bila septembra 2011 že nad 1.900 dolarji. Foto: Reuters
Applove delnice so od rekorda z lanske jeseni oddaljene že več kot 40 odstotkov. Foto: Reuters

Torek je finančnim trgom prinesel nekaj slabih novic. Zaradi nižjih naročil z izvoznih trgov se je dejavnost kitajski podjetij upočasnila, tako da je bila vrednost indeksa nabavnih menedžerjev (PMI) aprila le 50,5 točke, potem ko je bila marca 51,6 točke. Pred dnevi je bil objavljen podatek o kitajski gospodarski rasti, ki je bila v prvem četrtletju s 7,7 odstotka nižja od napovedi. Danes so bili tudi v Evropi objavljeni indeksi PMI za proizvodni in storitveni sektor. Večinoma so bili nižji od pričakovanj, kar velja tudi za Nemčijo.

Nemški javni dolg znaša 81,9 odstotka BDP-ja
Evro je zdrsnil na 1,2985 dolarja, saj utegne Evropska centralna banka že na naslednji seji 2. maja znižati ključno obrestno mero. Donos nemške desetletne obveznice se je znižal na 1,2 odstotka. Slovenija lahko le sanja o tako ugodnem zadolževanju, pa čeprav je dolg slovenske države precej nižji kot v Nemčiji, kjer je po danes objavljenih podatkih javni dolg z lanskih 80,4 narasel na 81,9 odstotka letnega BDP-ja. Donosnost slovenske obveznice je 5,92 odstotka in je spet nižje od donosa primerljive portugalske obveznice, ki je danes strmo porasel (na 6,60 odstotka).

Tečaji delnic na Lj. borzi (23. april):

GORENJE

+4,74 %

4,42 EUR

TELEKOM
+3,04 %

88,00

PETROL

+1,84 %

216,00
ZAV. TRIGLAV

+0,72 %

18,25
NOVA KBM

+0,14 %

0,71

LUKA KOPER

+0,00 %

7,90

MERCATOR

-0,55 %

108,00

KRKA

-0,82 %

48,48


Borze upajo na nižje obresti
Na vodilnih evropski delniških trgih je bilo v torek po nervoznem začetku dneva opaziti silovit "sunek navzgor", saj vlagatelji vedno bolj stavijo, da bo morala Evropska centralna banka še bolj znižati obrestno mero. Frankfurtski DAX30, ki je ves prejšnji teden izgubljal, se je zvišal za skoraj dva odstotka in pol, na 7.658 točk. Na Ljubljanski borzi so se Krkine delnice po visoki ponedeljkovi rasti, ko so dosegle tudi enomesečni vrh, umirile, so se pa za več odstotkov povzpeli tečaji delnic Gorenja, Petrola in Telekoma. Indeks SBI TOP (606 točk) je pridobil 0,76 odstotka.

Na prodajni strani 400 ton zlata
Cena zlata se je v ponedeljek povzpela za skoraj dva odstotka, trenutno pa je treba za zlato unčo plačati okrog 1.415 dolarjev. Še vedno je veliko špekulacij, kaj je prejšnji teden povzročilo takšno sesutje. Samo v ponedeljek je zlato strmoglavilo za devet odstotkov, kar je največ po letu 1983. Tudi v petek, 12. aprila, je zlato močno izgubljalo, potem ko sta bili v razmiku dveh ur vnešeni dve prodajni naročili v skupni vrednosti 400 ton zlata. Ker gre za 15 odstotkov letne proizvodnje, je seveda logično, da je šla cena tako strmo navzdol.

Kdo so strici iz ozadja?
Širijo se govorice, da je v ozadju ameriški Fed, ki želi manipulirati s trgom, ga narediti manj privlačnega in zaščititi dolar. Pravih dokazov za to seveda ni. Ena od teorij tudi pravi, da je imel predsednik Barack Obama skrivni sestanek z vodilnimi bankirji, ki obvladujejo trg terminskih pogodb. Kritiki pravijo, da ne moremo govoriti o prostem trgu, če institucija, kot je JP Morgan, obvladuje 76 odstotkov vseh derivatov na zlato in 51 odstotkov na srebro. Kakorkoli, vlagatelji so dobili resno opozorilo, kako tvegana je lahko tudi naložba v zlato in da nenehna pot navzgor ni samoumevna.

Kako je v prvem četrtletju posloval Apple?
Danes po koncu trgovanja bo rezultate poslovanja razkril Apple. Delnica AAPL je od vrha izgubila približno 45 odstotkov, zato se vrstijo pozivi lastnikov, da naj podjetje spremeni nekaj, kar dela, s čemer bi se obrnil trend padanja delnice. "Med možnimi ukrepi se tako najpogosteje omenja nakup lastnih delnic, enkratna dividenda ter tudi zamenjava predsednika uprave, Tima Cooka. Analitiki, ki so skoraj brez izjeme še vedno zelo optimistični glede delnic družbe Apple, omenjajo več kot 125 milijardni kup denarja, ki se je zaradi neverjetne sposobnosti družbe ustvarjati prosti denarni tok v zadnjih letih nakopičil v bilanci družbe. Po mojem mnenju vrednotenje družbe v pretežni meri zanemarja tržni položaj izdelkov družbe, generiranje prostega denarnega toka in še vedno solidno rast poslovanja," je za MMC povedal Peter Jenčič iz Alte.