"Kitajska doživlja renesanso, bolje rečeno, norijo. Kitajsko prebivalstvo letos z eksponentno rastjo odpira trgovalne račune. Kmetje, ki dopoldne delajo na njivah, popoldne trgujejo na borzi. Indeks v Šanghaju je letos v evrih pridobil že 135 odstotkov, potem ko nekaj let prej ni bilo nobene rasti. To navdušenje marsikoga preseneča, saj se kitajska gospodarska rast iz leta v leto niža," je za Finančne krivulje na Valu 202 povedal Peter Jenčič iz Alte.

Kot Nasdaq leta 2000
Številke so zgovorne. Potem ko je po letu 2007 osrednji indeks v Šanghaju sedem let stagniral, se je njegova vrednost v zadnjih 12 mesecih več kot podvojila. Delnice na borzi v Šendženu, kjer kotirajo predvsem tehnološka podjetja, imajo razmerje P/E kar 64. Med analitiki velja prepričanje, da so delnice drage, kadar je to razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico nad 25. ChiNext, trg zagonskih (start up) podjetij, kotira celo pri 140-kratniku lanskega dobička, kar spominja na indeks Nasdaq na vrhuncu dot.com norije pred 15 leti.
V nakupe delnic s posojilom
Samo v enem tednu v aprilu je bilo odprtih več kot štiri milijone trgovalnih računov, pri čemer je več kot dve tretjini novincev končalo šolanje pred 15. letom. Kdaj bo sledil krut padec, nihče ne ve, je pa to bolj kot ne neizogibno. In takrat bodo v težavah predvsem tisti, ki so delnice kupovali s posojilom. Pri Credit Suisse ocenjujejo, da je s posojilom kupljenih toliko delnic, da to ustreza devetim odstotkom tržne kapitalizacije, kar je petkrat več kot v večini razvitih držav. Vseeno bo učinek borznega zloma na gospodarstvo manjši, kot bi bil v ZDA in Evropi, saj je kitajski delniški trg relativno majhen. Tržna kapitalizacija je le okrog 40 odstotkov BDP-ja, medtem ko je v razvitih državah nad sto odstotki.

Kaj bo z Grčijo in kako se bo odločil Fed?
Na zahodnih borzah so tečaji v petek zanihali navzdol, potem ko je iz Nemčije prišla novica, da se vlada že pripravlja na možnost, da bo Grčija razglasila delno plačilno nesposobnost. Če k temi dodamo še ugibanja, ali bo ameriška centralna banka obresti prvič po finančni krizi res zvišala septembra, je jasno, da prave nakupne želje med vlagatelji ni bilo. Glavni vprašanji sta tako povezani z Grčijo in dvigom ameriških obresti: kdaj se bo to zgodilo in kakšen vpliv bo imelo na delniške trge.
Nemške obveznice z več kot enoodstotno donosnostjo
Nemške državne obveznice so ob koncu tedna spremenile smer. Potem ko je v sredo donosnost desetletne obveznice prvič po devetih mesecih presegla en odstotek, je konec tedna donosnost zdrsnila na 0,834 odstotka. Varčevalci, ki želijo seveda v bankah za vezane vloge dobiti čim višje obresti, od višjih donosov obveznic nimajo nič, dokler bo ključna obrestna mera Evropske centralne banke vsega 0,05-odstotna, so se pa zato podražila hipotekarna posojila, kar seveda ni dobra novica.

Število obvezniških "defaultov" najvišje po 2009
Ob tem omenimo študijo agencije Standard & Poor, ki pravi, da je število primerov, ko izdajatelji podjetniških obveznic niso poplačali upnikov (t. i. default), povzpelo na najvišjo raven po letu 2009. Pri S & P pravijo, da letos 50 podjetij ni poplačalo upnikov, kar je skoraj dvakrat več kot v istem obdobju lani. Več kot polovica teh primerov (29) je bila v ZDA, sledijo pa trgi v razvoju (12) in Evropa (7). Trenutno je 164 podjetij po svetu v nevarnosti, da imetnikov obveznic ne poplača, kar pa je le polovica tistega, kar je bilo na vrhuncu krize leta 2009. Pri S & P menijo, da bo Fed obresti začel zviševati septembra.

Pričakovan padec Triglavovih delnic
Na Ljubljanski borzi se je indeks SBI TOP (776 točk) na tedenski ravni sesedel za 1,79 odstotka. Največ so izgubile delnice Zavarovalnice Triglav, in sicer dobrih osem odstotkov. To je posledica tega, da kupci niso več upravičeni do 2,50 evra dividende. Rast je uspela le delnicam Gorenja, ki so se podražile za skoraj tri odstotke in so po enem mesecu spet pri šestih evrih. Telekom je ostal pod sto evri. Odločitev o (ne)prodaji Telekoma se je sicer prestavila v prihodnji teden.