Pri Goldman Sachsu so ocenili, kakšen vpliv bi imela na evropsko gospodarstvo prekinitev dobave ruskega zemeljskega plina. Če bi se zgodil črn scenarij in bi bili do konca leta zaprti vsi cevovodi, ki iz Rusije pridejo na evropska tla, bi to za 2,2 odstotne točke znižalo BDP evrskega območja, pri čemer bi najbolj trpela Nemčija, kjer bi bil BDP nižji za 3,4 odstotne točke. Povečali bi se tudi inflacijski pritiski, v območju evra bi bila inflacija višja še za 1,3 odstotne točke. "Naraščanje cen surovin bo negativno vplivalo na potrošnjo gospodinjstev, ki velik del prihodka porabijo za nakupe hrane in goriva. Ocenjujemo, da se je verjetnost za recesijo v ZDA v naslednjem letu zvišala na 35 odstotkov," so zapisali ekonomisti pri Goldman Sachsu. Kolegi pri banki Wells Fargo menijo, da ZDA niso ogrožene, pričakujejo pa recesijo v Evropi. Tudi finančna ministrica Janet Yellen je prepričana, da se bodo ZDA izognile recesiji.

Kako se bo Fed odzval na vse višjo inflacijo?
Marec je tako spet mesec, ko delniški trgi iščejo dno. Po finančni krizi 2008 so indeksi ravno marca 2009 padli na najnižjo točko, ista zgodba je bila marca 2020 ob začetku epidemije. Seveda lahko le ugibamo, ali bo tudi letos scenarij podoben. Razmere so se dramatično zaostrile, nevarnost stagflacije je vse večja, dobički podjetij bodo nižji. Poleg vojne v Ukrajini vlagatelje vznemirja tudi prihajajoča seja ameriške centralne banke. Zadnji podatek o ameriški inflaciji – ta je bila februarja 7,9-odstotna, kar je nov neslaven rekord zadnjih 40 let – namreč vzbuja strah pred močnejšim zaostrovanjem denarne politike. Fed naj bi obresti v sredo zvišal za četrtino odstotne točke, morda pa se bo odločil celo za dvig v višini 50 bazičnih točk. Pri Bank of England so prav tako odločni, da v novem tednu zvišajo obrestno mero, retoriko pa zaostruje tudi Evropska centralna banka.

Evropska centralna banka postala bolj "jastrebja"
Po četrtkovi seji ECB sporoča, da bo v luči posledic vojne v Ukrajini storila "kar koli bo treba" za izpolnitev mandata cenovne stabilnosti in za zagotovitev finančne stabilnosti. Takšen besednjak smo nazadnje slišali pri Mariu Draghiju, ko je pred desetletjem s podobnim izrazom ob dolžniški krizi območju evra naredil veliko uslugo. Kakor koli, vrh ECB-ja se je odločil, da pospeši umikanje spodbud v okviru programa odkupovanja obveznic: marca bo končal pandemični odkup obveznic, nato pa začel klestiti še redni program: v aprilu bodo neto nakupi znašali 40 milijard evrov, v maju 30 milijard in v juniju 20 milijard. V tretjem četrtletju naj bi se program kvantitativnega sproščanja končal, lahko pa bi sledil dvig obrestne mere. Pred rusko agresijo so sicer trgi pričakovali dva dviga obrestne mere, vendar nato zaradi nenadnih popolnoma spremenjenih razmer ocenili, da pri ECB-ju letos ne bodo ukrepali v tej smeri.

Nafta teden začela pri 139 dolarjih, končala pri 112
Cene nafte še vedno iščejo ravnovesje, petkova vrednost pri približno 110 dolarjih niti ni tako dramatična, če vemo, da je bila na začetku tedna cena brenta že skoraj 140 dolarjev, nekateri analitiki pa so hiteli napovedovati, da bi lahko v kratkem padla tudi meja 200 dolarjev. Končna bilanca tedna: nafta brent se je v petih dneh pocenila za več kot štiri odstotke (največ po novembru), predvsem ker so nekatere proizvajalke nakazale, da bi lahko povišale količino načrpane nafte. Vseeno je v torek pri nas pričakovati rekordno podražitev kurilnega olja (za okrog 25–30 odstotkov), potrošniki pa lahko le nemočno ugotavljajo, da so čakalne dobe za dostavo več tednov. Čeprav so vzroki za izjemno rast cen nafte tudi psihološke narave, pa je ponudbeni krč očiten, prav tako nizke zaloge. Ameriška uprava za energijo je sporočila, da so svetovne zaloge dizla in dizelskih derivatov padle najnižje po letu 2008, ko so bile cene nafte nazadnje tako astronomsko visoke.

Bitcoin začasno nad 40 tisoč dolarjev
Evro je, potem ko je v ponedeljek v primerjavi z dolarjem zdrsnil na skoraj dveletno dno, teden končal pri vrednosti 1,09 dolarja. Nekaj podpore mu je ponudilo sporočilo ECB-ja o hitrejšem umikanju programa QE, ki hkrati tlakuje pot k višanju obrestne mere. Na trgu kriptovalut je bilo veliko zelene barve v četrtek, ko je ameriški predsednik Joe Biden pri zvezni agenciji naročil študijo o tveganjih in priložnostih kriptovalut ter tehnologije veriženja blokov.
Po nekaterih ocenah je 40 milijonov Američanov (16 odstotkov populacije) že vložilo svoj denar v kriptovalute. Bitcoin je dosegel 42.500 dolarjev, a je kar hitro spet zdrsnil pod mejo 40 tisoč. Od decembra je očiten vzorec, da ob naraščanju zahtevane donosnosti ameriške desetletne obveznice (trenutno 2,0 odstotka) vrednost bitcoina drsi navzdol. XRP, ki mu v sporu z ameriškim regulatorjem kaže dobro (razplet naj bi bil vse bližje), se je v noči na soboto povzpel do skoraj 0,85 dolarja.