Največje centralne banke na svetu so (skupno) obrestne mere od septembra 2021 zvišale kar za 3750 bazičnih točk, od tega Fed za 500 točk. Guverner Jerome Powell je v sredo znova opozoril, da naj se trgi pripravijo na nova višanja, saj je trg dela še vedno zelo močan. Po ocenah bi morala brezposelnost porasti vse do 6,5 odstotka, da bi se inflacija približala ciljni dvoodstotni vrednosti. Zvezne rezerve se bodo naslednjič sešle 27. julija, pričakovati je nov dvig obresti za 25 bazičnih točk, na 5,25 odstotka. Tudi v Evropi so pričakovanja podobna. Res je, da bo trajalo še nekaj mesecev, preden bodo gospodarstva v polni meri občutila posledice občutno višje cene denarja, a vendarle je presenetljivo, kako odporna so vsaj za zdaj na vse te obrestne šoke, ki jih svet ni videl več kot štiri desetletja. V ZDA se je po najnovejši oceni BDP v prvem letošnjem četrtletju zvišal za dva odstotka, kar je nad pričakovanji ekonomistov (1,4 %).

Tržna vrednost Appla pri treh bilijonih dolarjev
Delniški trgi so po precejšnjih lanskih padcih letos zadihali, kupci so dobili pogum, ker se številni črni scenariji (energetska kriza v Evropi, recesija ...) niso uresničili, inflacija pa se umirja – evrska inflacija je bila junija 5,5-odstotna, ameriški indeks izdatkov za osebno porabo CPE, ki ga Fed zelo upošteva pri svojih odločitvah, pa je maja na letni ravni porasel za 3,8 odstotka (aprila je bila njegova rast 4,3-odstotna), na mesečni ravni za vsega 0,1 odstotka. V zadnjem tednu je bilo na borzah v New Yorku največ optimizma opaziti v petek, ko so blestele predvsem tehnološke delnice, indeks Nasdaq pa se je povzpel za poldrugi odstotek. V prvem letošnjem polletju je Nasdaq poskočil kar za 32 odstotkov, ker pomeni njegovo najboljšo predstavo v prvi polovici leta v zadnjih 40 letih. Med delnicami, katerih tečaj je silovito porasel, so Applove. Od 1. januarja se je tečaj povzpel za skoraj 50 odstotkov, tržna vrednost podjetja pa je v petek prvič po lanskem januarju presegla tri bilijone dolarjev.

Zakaj nepremičninski trgi niso bistveno padli?
Tudi nepremičninski trgi so precej odporni proti višjim obrestnim meram (na žalost, bi rekli mladi, ki si želijo kupiti stanovanje). Marca 2022, ko je Fed začel cikel zaostrovanja, je bila povprečna cena hiš v najrazvitejših državah 41 odstotkov višja kot pet let pred tem, piše The Economist. Pričakovali bi, da bo z višjimi obrestmi sledila resnejša ohladitev – spomnimo, da so se na Irskem cene hiš v finančni krizi 2008 kar prepolovile, v ZDA pa so se znižale za 20 odstotkov –, kar pa se ni zgodilo, cene so zdaj le tri odstotke pod rekordom, kar je, če pogledamo v zgodovino (do konca 19. stoletja) v skladu s povprečnim popravkom na tem trgu. To je presenečenje, saj je bila rast nepremičnin do leta 2022 rekordno visoka. Pri Economistu poudarjajo tri razloge, zakaj se v razvitih državah nepremičninski trg tako dobro drži: številne migracije (ki povečujejo povpraševanje po nepremičninah – vsakih 1000 tisoč neto migracij v Avstraliji povzroči za odstotek višjo ceno rabljenih hiš), ugodno finančno stanje gospodinjstev (tudi zaradi vseh spodbud med epidemijo), ki presežke še vedno nalagajo v nepremičnine in spremenjene preference svetovnega prebivalstva (na primer večja želja za delo od doma).

Začenja se sezona objav četrtletnih rezultatov
In kako naprej? Kakšno bo drugo polletje? Zelo verjetno ne tako donosno kot prvo, vse več je opozoril, da so trgi pregreti, saj dobički stagnirajo. V novem tednu se bo že začela sezona objav poslovnih rezultatov drugega četrtletja, dobički podjetij v indeksu S & P 500 naj bi po ocenah analitikov nazadovali za 5,6 odstotka (v primerjavi z istim lanskim obdobjem). A tudi za prvo četrtletje so bile napovedi podobno črnoglede, na začetku aprila so analitiki pričakovali, da bo padec dobičkov več kot petodstoten, toda v resnici so največje ameriške korporacije v obdobju med 1. 1. in 31. 3. poslovale malce bolje (+0,1 %) kot v prvem četrtletju 2022. Na razpoloženje borznikov na Wall Streetu (in v drugih finančnih središčih) bodo še naprej vplivale centralne banke (težko je reči, kdaj bo sledil zasuk v denarni politiki) in tudi novice iz Kitajske, kjer se je industrijska proizvodnja, ki jo meri indeks nabavnih menedžerjev PMI, znižala tretji mesec zapored, analitiki pa vztrajno znižujejo svoje napovedi kitajske gospodarske rasti.

Evropa v drugem četrtletju izgubila zalet
Vseevropski delniški indeks Stoxx 600 je od začetka leta pridobil 8,7 odstotka, v drugem četrtletju (torej po 31. marcu) pa zgolj odstotek in očitno je, da je denar donose raje iskal v ZDA (predvsem v delnicah podjetij, ki so povezana z umetno inteligenco) in na Japonskem. Pri Bank of America so v petek zapisali, da so evropski delniški skladi zdaj že v nizu kar šestnajstih tednov neto odlivov, skupna vsota pa je dosegla 27 milijard dolarjev. Če pogledamo posamezne sektorje, je bil v zadnjih treh mesecih najdonosnejši bančni sektor (+6,6 odstotka), najslabše pa je šlo rudarskim podjetjem, ki so v povprečju izgubila dobrih devet odstotkov. V ozadju so predvsem strahovi, da se kitajsko povpraševanje ohlaja, kar je vplivalo tudi na naftne trge, ki pa jim podporo vendarle nudi kartel Opec+, ki je očitno pripravljen ukrepati (z nižjimi proizvodnimi kvotami), če bi šla cena preveč navzdol.