Marca so Applove delnice postale del elitne trideseterice in 28. aprila pri 134 dolarjih postavile rekordno vrednost. Toda od takrat do danes so se pocenile za 20 odstotkov. Kljub temu je Apple s 590 milijardami dolarjev še vedno največje podjetje po tržni kapitalizaciji, delnice pa so še naprej na nakupnem priporočilu večine borznoposredniških družb na Wall Streetu. Od 49 jih ima 41 pozitivno oceno in prav nobena prodajnega priporočila. Povprečna ciljna vrednost delnic znaša 145 dolarjev, kar je 40 odstotkov nad zdajšnjo vrednostjo Applovih delnic.

Prvo negativno leto Dow Jonesa po finančni krizi
Podobno kot Applove delnice se je gibala tudi vrednost newyorškega delniškega indeksa S & P 500 (2.043 točk), ki je leto končal pravzaprav tam, kjer ga je začel. Če smo natančni: indeks je izgubil 0,7 odstotka, upoštevajoč izplačilo dividend pa je bila donosnost sedmo leto zapored pozitivna, in sicer za 1,4 odstotka. Dow Jones je v tem obdobju izgubil 2,23 odstotka, kar je prvo negativno leto po 2008. Največji poraženec so bila energetska podjetja. Delnice Chesapeake Energy in Consol Energy, podjetji iz druščine S & P 500, so izgubile 77 odstotkov.

Cene nafte so se znižale za tretjino
V teoriji bi kaj hitro lahko največjo krivdo za negativno leto v New Yorku iskali v preobratu, ki si ga je "privoščila" ameriška centralna banka. Potem ko je končala program kvantitativnega sproščanja (QE), je namreč lani sledil še prvi dvig obrestne mere po skoraj desetih letih. A glavni razlog, da sta Dow Jones in S & P leto končala z minusom, je nov visok padec cen surovin, zlasti nafte (brent se je pocenil za 34 odstotkov) in bakra (-25 odstotkov). Nižje cene nafte so seveda blagodejne za potrošnike, ne pa tudi za borzo ...
Solidna rast v Tokiu in Evropi
Preostali razviti delniški trgi so z letom 2015 lahko povsem zadovoljni. Tokijski Nikkei je šel za devet odstotkov navzgor, Evropa v povprečju za osem, kar je donosnost, ki naj bi jo dolgoročno lahko pričakoval vsak kupec delnic. Frankfurtski DAX30 se je zvišal za slabih deset odstotkov, je bil pa aprila pri 12.300 rekordno visoko. Zdaj je dvanajst odstotkov nižje. Zasluge za spodbudno leto gredo predvsem dejavnostim centralnih bank in močnejšemu dolarju. Ameriška valuta je v primerjavi z evropsko v dvanajstih mesecih pridobila deset odstotkov.

Nafta od skoraj 150 do manj kot 40 dolarjev
Velika zgodba je bila nafta, ki je decembra padla še za 16 odstotkov in dosegla najnižje ravni po letu 2004. Vsa izjemna rast, ki je bila v tem superciklu naravnost neverjetna (nafta je bila pred finančno krizo vredna skoraj 150 dolarjev), je tako izbrisana. OPEC se na vedno nižje cene, ki so bile posledica presežne ponudbe, ni odzval z nižjimi proizvodnimi kvotami, ampak so nekatere članice s Savdsko Arabijo na čelu še povečale proizvodnjo, s čimer želijo s trga izriniti predvsem ameriške proizvajalce, ki imajo višje stroške črpanja in so na robu preživetja.
Navzdol tudi zlato in zlasti paladij
Pri Goldman Sachsu pravijo, da bi šele pri ceni 20 dolarjev za 159-litrski sod nafte s trga "izginilo" dovolj proizvajalcev, da bi se trg ustalil. Trenutno je dnevni presežek ponudbe po ocenah analitikov od pol milijona do dva milijona sodov. Pesimistično razpoloženje je lani vladalo tudi na trgu plemenitih kovin. Sijaj zlata je tanjši za deset odstotkov, na začetku decembra pa je pri 1.046 dolarjih zlato doseglo tudi najnižjo točko v zadnjih šestih letih. Srebro se je lani pocenilo za dvanajst odstotkov, platina za 26 in paladij za 30 odstotkov.
Špekulanti so si posladkali december
Med redkimi surovinami, ki so se gibale pozitivno, z 11-odstotno rastjo izstopa kakav. Zaradi slabe letine v Gani, ki je drugi največji proizvajalec kakava, je tako kakav četrto leto zapored pridobival. Sladkor je avgusta dosegel sedemletni minimum, toda do konca leta je okrevalo za več kot 50 odstotkov, saj poznavalci prvič v šestih letih pričakujejo presežek ponudbe. Špekulanti so zaslutili priložnost za zaslužek in so pri kakavu in sladkorju ob koncu leta močno povečali dolge pozicije, s katerimi stavijo na nadaljnjo rast. Trendu naj bi se pridružila še kava.

Tolažba na Ljubljanski borzi: lepe dividende
Ljubljanska borza v letu 2015 spet ni bila kraj lepih zaslužkov, saj se je indeks SBITOP (696 točk) znižal za dobrih enajst odstotkov. Glavna zgodba je bila neprodaja Telekoma, zaradi česar se je tečaj Telekomovih delnic prepolovil. Analitiki ne verjamejo, da bi lahko letos videli močnejšo rast, so pa delnice zanimive zaradi visoke dividendne donosnosti. "Ti se pri šestih, sedmih elitnih družbah, gibljejo med petimi in desetimi odstotki, kar je privlačno. Telekom bo imel sicer bistveno manjšo dividendo, saj je porabil dobičke preteklih let, a bo dividenda v primerjavi z vezano vlogo na banki še vedno zelo zanimiva," je povedal analitik Financ Karel Lipnik.

Komu se sploh še ljubi vezati denar na banki?
Lipnik je še povedal, da nizke obresti, ki jih varčevalci dobijo na bankah, niso povzročile bega denarja v delnice, nekaj je šlo kvečjemu v vzajemne sklade. "Predvsem se je zgodilo to, da varčevalci niso več tako množično vezali denarja, ki ga imajo na banki, saj se jim zaradi le enoodstotne letne obrestne mere sploh ne ljubi prižgati računalnika in vezati denarja. Tako je še vedno ogromno denarja kar na transakcijskih računih, sploh pri bankah, ki veljajo za varnejše. Opaziti je, da se tudi podjetja še vedno razdolžujejo in povečujejo vloge na transakcijskih računih."