Najuglednejši evropski bankirji, ki bodo hladen Frankfurt tokrat zamenjali za toplo Malto, bodo odločali o prihodnji denarni politiki evrske druščine. Ker se je septembra vrnila deflacija (padec cen na letni ravni je bil 0,1-odstoten), so se okrepili pritiski na ECB, naj podaljša oziroma okrepi program QE (kratica za kvantitativno sproščanje), ki se je začel marca letos, iztekel pa se bo septembra 2016. V tem času bo osrednja banka odkupila za tisoč milijard evrov državnih obveznic. Zadnje novice pravijo, da guverner Draghi jutri verjetno ne bo napovedal novih ukrepov, so pa analitiki pri bankah Credit Suisse in BNP Paribas napovedali, da je nove "stimuluse" pričakovati na decembrski seji.
Napihuje se le finančno premoženje
Program kvantitativnega sproščanja, ki ga je po zgledu Feda sprožila Evropska centralna banka, ima sicer veliko nasprotnikov, saj nima želenega vpliva na realno gospodarstvo, ampak napihuje le finančno premoženje. Nemški finančni analitik Eberhardt Unger je prepričan, da dolgotrajna politika tako poceni denarja ustvarja idealne razmere za naslednjo finančno krizo. Od jeseni 2008, ko se je zlomil Lehman, so centralne banke po vsem svetu kar 600-krat znižale obresti. Največje med njimi (Fed, ECB, BoJ, BoE, SNB) so trg preplavili z okrog 7800 milijardami dolarjev obsežnim likvidnostnim cunamijem, kar je neponovljivo v svetovni zgodovini in kar bo imelo, kot meni Unger, dramatične posledice na svetovno gospodarstvo.
Ujeti v likvidnostno past
Čeprav so obrestne mere na zgodovinsko nizkih ravneh, to ne spodbuja novih naložb in s tem gospodarske rasti. V ekonomski teoriji je pojav znan kot likvidnostna past. Se pa zato napihujejo finančni baloni. Ko so donosnosti nekaterih obveznic celo negativne, so namreč tudi previdnejši vlagatelji prisiljeni iskati bolj tvegane naložbe. Delniški trgi so zato do letošnje pomladi strmo pridobivali, zlasti avgusta pa je sledil močan popravek navzdol, ki so ga je poleg kitajske devalvacije juana povzročili strahovi, da bo Fed jeseni končal politiko ničelnih obresti. Pričakovanja se niso uresničila in prav lahko se zgodi, da bo treba na višje ameriške obresti čakati do pomladi.

Tečaji delnic na Lj. borzi (20. oktober):

Nafta brent precej pod 50 dolarji
Oktobrsko dogajanje na finančnih trgih je sicer za zdaj pozitivno. V ponedeljek so evropske borze dosegle najvišjo točko v zadnjih petih tednih, včeraj pa je sledil negativen dan, saj so energetske in rudarske delnice spet izgubljale. Vzrok je ponedeljkova novica, da je kitajsko gospodarstvo v tretjem četrtletju doseglo 6,9-odstotno rast, kar je najmanj po finančni krizi. Posledično so se znižale tudi cene surovin, zlasti nafte. Brent je že na začetku tedna zdrsnil precej pod 50 dolarjev, včeraj pa je bila najnižja točka pri 48,22 dolarja. Bonitetna hiša Moody's niti za naslednje leto ne vidi izboljšanja razmer na naftnem trgu, zato je ciljno ceno za leto 2016 s 57 znižala na 53 dolarjev.
Iz poletnega mrtvila v melanholično jesen
Na Ljubljanski borzi se je poletno mrtvilo potegnilo še v jesenske mesece, indeks SBITOP (679 točk) pa je trenutno dobrih 13 odstotkov pod vrednostjo z začetka leta. V torek, ko se je SBITOP po zaslugi dvoodstotne rasti Telekomovih delnic, je bilo v prvi kotaciji največ prometa, 200 tisoč evrov, spet s Krkinimi delnicami, s katerimi se že dva meseca trguje pri ceni okrog 61 evrov. Včeraj je tečaj pri 61,53 dosegel najvišjo točko po 28. avgustu. Večjih sprememb ni pričakovati niti v naslednjih dnevih, do objave devetmesečnih Krkinih poslovnih rezultatov pa bo treba čakati še en mesec. Na domačem kapitalskem trgu tako ni kaj dosti komentirati, več živahnosti pa bi lahko prinesli morebitne sveže informacije o privatizaciji.