Dow Jones je v ponedeljek poskočil za skoraj 300 točk, analitiki pa so takšno rast pojasnjevali s pogosto videnim "pravilom", da je slaba novica za gospodarstvo lahko dobra za delniške trge. Petkovo poročilo o septembrskem trgu dela v ZDA je namreč močno zaostalo za pričakovanji, kar bi lahko vplivalo na to, da Fed letos še ne bo končal politike ničelnih obresti. Še več, najdrznejši celo ugibajo, da bodo Zvezne rezerve spet (že četrtič) začele politiko kvantitativnega sproščanja, torej odkupovanja državnih obveznic. Dow Jones je rast nadaljeval tudi včeraj in je zdaj manj kot sto točk oddaljen od meje 17 tisoč.
Uradno le korekcija in ne medvedji trend
Program QE 4, s katerim bi Fed želel spodbuditi gospodarstvo in s tem inflacijo približati ciljnima dvema odstotkoma, bi seveda na cene delnic vplival izrazito pozitivno. Wall Street letos ni posebej navdihnjen, grozi celo, da bi se prvič po marcu 2009 na trg vrnil medved, simbol borznega pesimizma. To se uradno zgodi, ko so indeksi dvajset odstotkov od vrha. Trenutno je newyorška borza okrog deset odstotkov pod rekordom in s tem le v območju korekcije. A mediji so se v zadnjem obdobju precej razpisali o možnosti medvedjega trenda.
Vedno več člankov omenja medveda
Avgusta je finančni portal Bloomberg objavil 1.400 člankov z besedno zvezo medvedji trg (bear market), občutno več kot maja, ko je bilo takšnih zapisov le dvesto. Jim Cramer, znani borzni analitik pri CNBC-ju, trdi, da je trg že v prvi stopnji medvedjega trenda, podobno pa razmišlja tudi Gary Kaltbaum, predsednik finančne družbe Kaltbaum Capital Management, ki opozarja, da so nekateri sektorji, zlasti energetski in biotehnološki, že občutno prizadeti. Zgovoren je tudi podatek, da je polovica delnic, vključenih v S & P 500, vsaj 20 odstotkov pod vrhom.
Nafta na enomesečnem vrhu
Tudi pri Mednarodnem denarnem skladu so v zadnji analizi prepričani, da bodo delniški, surovinski in devizni trgi še nekaj časa negotovi in volatilni. Iz držav v razvoju je letos očiten beg kapitala, saj se vlagatelji bojijo nadaljnjih padcev valut. Zgovoren je primer indonezijske valute, ki je pred dnevi v primerjavi z dolarjem padla najnižje po letu 1998. Ta teden si je opomogla, delno tudi na račun višjih cen nafte. Predvsem v torek je nafta švignila močno navzgor (brent je poskočil nad 50 dolarjev za sod), potem ko je iz ZDA prišla novica o padcu proizvodnje.

Tečaji delnic na Lj. borzi (7. oktober):

Bundesbank razkrila podrobnosti zlatih rezerv
Na trgu plemenitih kovin so kupci zaradi pričakovanj, da Fed letos še ne bo začel ciklusa višanja obresti, dobili več poguma. Zlato je ta teden pri 1.153 dolarjih doseglo najvišjo raven po 24. septembru, srebro pa je po dobrih treh mesecih spet nad 16 dolarji za unčo, s čimer je samo v oktobru pridobilo že več kot osem odstotkov. Teorije zarote, da nemška centralna banka laže o obsegu zlata v njenih rezervah, so banko spodbudile k ukrepanju. V dokumentu, ki obsega 2300 strani, je tako Bundesbank včeraj razkrila status in lokacijo vsake zlate palice, ki jo ima v 3384 tonah zalog.
Cilj: več kot polovico zlata hraniti doma
Nemške zlate rezerve so bile konec leta 2014 - na ta datum se nanaša poročilo - vredne okoli 107 milijard evrov. Nemčija je objavo podatkov napovedala leta 2012, po dolgih letih ugibanj, da njenih zalog zlata ni toliko, kot trdi. Med drugim so se kritiki spraševali, zakaj naj bi banka tako velik del zalog hranila v tujini. Seznam je pokazal, da je bilo konec leta 2014 okoli 35 odstotkov zlatih rezerv Nemčije na domačih tleh, 43 odstotkov v New Yorku, 13 odstotkov v Londonu in devet odstotkov v Parizu. Cilj Bundesbanke je do leta 2020 več kot polovico zlata hraniti doma. Tako naj bi iz New Yorka prepeljali 300 ton zalog, izpraznili pa naj bi skladišča v Londonu in Parizu. 120 ton zlata so domov že prepeljali lani.