Wall Street je bil že tako na visokih vrednostih, a je od srede na krilih tehnoloških (izstopa seveda Tesla), bančnih in energetskih delnic potegnil močno navzgor. Analitiki opozarjajo, da gre za neracionalno navdušenje, besedno zvezo, ki jo je leta 1996 uporabil tedanji guverner Feda Alan Greenspan, a je trajalo še tri ali štiri leta, preden je balon delnic spletnih podjetij počil. Prav lahko se zgodi, da se bo tudi zdajšnji bikovski trend še zavlekel, čeprav verjetno ne s tako živahno rastjo kot zadnji teden, ko je indeks S & P 500 (prvič v zgodovini je presegel 6000 točk) poskočil za skoraj pet odstotkov. Jeremy Siegel, profesor financ na univerzi v Pensilvaniji, meni, da bi newyorški trg pod Trumpovo vladavino lahko doživljal boljše čase kot pod katero koli drugo administracijo v zgodovini. Kot je povedal, se namreč ne zdi prav verjetno, da bi Trump vodil politiko, ki bi bila slaba za delniške trge.

Močnejši dolar prizadene predvsem države v razvoju
Bi pa utegnilo imeti Trumpovo vladanje tudi nekaj zelo negativnih učinkov. V prvi vrsti višjo inflacijo. Zanimivo, ameriški volivci so kot razlog, zakaj so volili Donalda Trumpa, večinoma navajali visoko inflacijo, ki je bila značilna za Bidnovo predsedovanje, a ravno z izvolitvijo Trumpa se je nevarnost vnovičnega dviga inflacije spet precej povečala, to pa bi s seboj prineslo vrnitev osovražene Fedove politike "higher for longer" – daljše obdobje visokih obrestnih mer. Tudi zato zadnje dni dolar vidno pridobiva, kar ZDA ne skrbi, toliko bolj pa številne države v razvoju. Lani objavljena študija Mednarodnega denarnega sklada je ugotovila, da desetodstotna rast dolarja po enem letu zmanjša gospodarsko rast v državah v razvoju za 1,9 odstotne točke. Bogate države so manj prizadete, a se "output" vseeno zniža za 0,6 odstotne točke. Neprijetni učinki močnejšega dolarja na gospodarstva v razvoju vplivajo dve leti in pol, na bogate države pa eno leto.

Bayer letos izgubil največ med delnicami v indeksu DAX
Po razpletu ameriških volitev evropski delniški trgi niso sledili rasti newyorških. Vseevropski indeks STOXX 600 je v torek izgubil dva odstotka, kar je največ v zadnjih treh mesecih. Pod pritiskom so bile ob pocenitvi surovin (zlato, baker ...) delnice rudarskih podjetij. Trumpova politika prinaša dodaten pritisk na že tako neprepričljivo nemško gospodarstvo, v katerem se spopadajo še z vladno krizo. V Frankfurtu je negativno odmevala tudi objava novembrskega indeksa konjunkturnih pričakovanj ZEW, ki je zdrsnil močneje od pričakovanj, pri čemer je ocena trenutnega gospodarskega stanja na najnižji točki po maju 2020, ko je zaradi covida-19 vladala velika črnogledost. Bayerjeve delnice (podjetje je znižalo oceno celoletnega poslovanja) so v torek padle za skoraj 15 odstotkov in dosegle najnižjo vrednost v zadnjih 20 letih. Samo letos je tržna kapitalizacija Bayerja zdrsnila za 36 odstotkov, na 21 milijard evrov.

Padla tudi meja 90 tisoč dolarjev
Sredi torka je kriptovalute po več dnevih silovite rasti zajel manjši val unovčevanja dobičkov, toda vsaj pri bitcoinu je bilo hitro opaziti preobrat in rast od 85 do 90 tisoč dolarjev. Bitcoin je tako od trenutka, ko je bilo jasno, da je Trump premagal Kamalo Harris, poskočil za več kot 30 odstotkov, sledili so tudi altkovanci in podjetja, ki rudarijo bitcoine, ter seveda MicroStrategy, pravna oseba z največ bitcoini (279.420) v svoji bilanci. Med 31. oktobrom in 10. novembrom je MicroStrategy kupil še za dve milijardi dolarjev bitcoinov, kar pomeni dobrih 27 tisoč kovancev, in sicer po povprečni ceni 74.463. Samo na ta del vložka je imel MicroStrategy v nekaj dneh okrog 20 odstotkov (seveda nerealiziranega) dobička oziroma za 400 milijonov dolarjev.

Trump utegne odstaviti prvega moža SEC-a
Trump je bil v svojem prvem mandatu nasprotnik kriptovalut in je razlagal, da gre za votel zrak, povezoval jih je tudi s kriminalom in goljufijami. Tokrat se je med kampanjo razglašal za velikega podpornika industrije, poleti je povedal, da želi ZDA narediti za kriptoprestolnico sveta. Še več, ZDA bi lahko (tako kot na primer surovo nafto) bitcoine kupovale za svoje strateške rezerve. Ob njegovi izvolitvi oziroma ob "rdeči metli" je vse verjetnejša tudi zamenjava na vrhu komisije za trg vrednostnih papirjev (SEC), ki jo vodi Gary Gensler. Prav tako je pričakovati, da bodo nove in nove banke kriptonaložbe ponujale malim vlagateljem – ali z neposrednimi nakupi ali pa ETF-skladi, s katerimi so v ZDA začeli trgovati januarja in so eden od vzrokov za letošnja bikovska gibanja na tem tržnem segmentu. V ponedeljek je bilo v te sklade neto spet za več kot milijardo dolarjev prilivov.

Skratka, popolnoma drugačni časi kot pred točno dvema letoma, ko je kriptoindustrija ob zlomu menjalnice FTX preživljala agonijo, bitcoin pa je padel na dobrih 15 tisoč dolarjev ...