Sorodna novica Demokrati napovedali začetek postopka za odstavitev Trumpa

Medtem ko elitni indeks Dow Jones, ki se je v ponedeljek na vsega odstotek in pol približal rekordu, v torek niti ni imel tako slabega dneva (ob skoraj nespremenjeni vrednosti Applovih delnic je izgubil manj kot pol odstotka), pa je tehnološki indeks Nasdaq zdrsnil za odstotek. Na padec delnic sta vplivala predvsem dva dejavnika. Demokrati z vodjo demokratske večine v predstavniškem domu Nancy Pelosi vedno bolj razmišljajo, da bi proti Trumpu sprožili postopek impeachmenta, potem ko je večkrat poklical novega ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in ga pozival, naj preiskuje sina nekdanjega ameriškega podpredsednika Joeja Bidna. Leta 1998, ko je Kenneth Starr vodil preiskavo zoper Billa Clintona, je Wall Street od najvišje do najnižje točke zanihal za 20 odstotkov, tako da takšni dogodki za vlagatelje niti najmanj niso nedolžni.

Saudi Aramco letos še ne bo kotiral na borzi
Trump je medtem na Generalni skupščini Združenih narodov ostro kritiziral po njegovem nepošteno kitajsko trgovinsko politiko, hkrati pa dodal, da ne bo sprejel slabega sporazuma med ZDA in Kitajsko. Novo zaostrovanje odnosov med Washingtonom in Pekingom je sicer bolj kot na delnice vplivalo tudi na nafto, ki se je pocenila za dva odstotka. Za 159-litrski sod brenta je bilo treba plačati dobrih 63 dolarjev oziroma le še tri dolarje več kot tik pred napadi na savdska črpališča naftnega velikana Saudi Aramca sredi septembra, kar je povzročilo kratkotrajen šok in skok cen za 20 odstotkov. Mimogrede, delnice Saudi Aramca letos še ne bodo kotirale na borzi, vzrok pa so prav nedavni napadi na naftna polja. Kraljevina želi borznemu trgu ponuditi pet odstotkov celotnega podjetja, s skupno vrednostjo okrog 100 milijard dolarjev pa bi bil to z naskokom največji borzni debi v zgodovini.

Bogati se pripravljajo na recesijo
Na finančnih trgih še naprej ne usihajo ugibanja, ali se ZDA in s tem ves svet ne približujejo recesiji. Po raziskavi banke UBS med 360 bogatimi družinskimi podjetji, vrednimi vsaj milijardo evrov, več kot polovica (55 odstotkov) pričakuje recesijo do prihodnjega leta, pri čemer 45 odstotkov svoje naložbe že prilagaja težkim časom, kar pomeni, da so se od tveganih naložb preusmerili k obveznicam in nepremičninam, precejšen delež (42 odstotkov) pa je povišalo stopnjo denarne rezerve. Ključna dejavnika tveganja sta trgovinska vojna in brexit. "Veliko je odprtih vprašanj, in to bi imelo lahko dramatičen vpliv na trge. V splošnem menimo, da so delniški trgi že dosegli svoj vrh," je bilo pogosto slišano mnenje.

Nemška vlada miri: Nismo v recesiji
Precej bolj kot ZDA recesija grozi Nemčiji, zato analitiki še bolj budno spremljajo sveže makroekonomske kazalnike. Potem ko je barometer konjunkturnih pričakovanj Ifo pet mesecev zapored nazadoval in avgusta pristal na najnižji ravni po novembru 2012, je ta indeks (merijo ga na podlagi ankete med 9.000 nemškimi menedžerji) v septembru nekaj malega pridobil in se s 94,3 dvignil na 94,7 točke. Napovedi so vseeno negotove. "Nismo v recesiji," medtem pomirja gospodarski minister Peter Altmaier, a če bo nemški BDP v tretjem četrtletju spet zdrsnil (v drugem četrtletju se je BDP skrčil za 0,1 odstotka), bodo njegove besede izzvenele v prazno. Frankfurtski delniški indeks DAX30 je sicer v torek po treh dneh rasti, ki so ta indeks pripeljale le poldrugi odstotek pod najvišjo vrednost v zadnjih 52 tednih, zdrsnil za 0,28 odstotka.