Več kot pet let je minilo, odkar je Nova Ljubljanska banka po javni prodaji (po kateri je država obdržala četrtinski delež) začela kotirati na borzi. Cena delnice v javni prodaji je bila 51,50 evra (danes je 109,5). Javnost je bila zelo zadržana, saj so bile izkušnje z Novo KBM preveč boleče, da bi jo pozabili. A to je bila napaka, je prepričan predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak. "Mediji so raje govorili o Novi KBM namesto o veliki priložnosti. Banke so bile stigmatizirane, veliko je bilo blatenja in zgodb o neskončnih luknjah. Če bi takrat zbrali le 200 milijonov evrov, bi bila banka večinsko slovenska. A nacionalnega ponosa ni bilo. Zakaj smo NKBM prodali za 250 milijonov in je nekdo pozneje naredil 750 milijonov dobička (leta 2015 je bila Nova KBM za 250 milijonov prodana Apollu in EBRD-ju, Apollo pa je nato OTP-ju banko prodal za neuradno milijardo evrov; op. a.)," se je na okrogli mizi ob Dnevu slovenskega kapitalskega trga, ki ga je pripravil ATVP, spraševal Brodnjak.

Dobiček do leta 2030 dvakrat višji kot zdaj?
"Najbolj me žalosti, da imajo hrvaški pokojninski skladi v lastniški strukturi NLB-ja skoraj 10-odstotni delež, vsi Slovenci pa manj kot 2,5 odstotka, če ne štejem državnega deleža. Hrvatje nam torej zaupajo bolj kot sami sebi," dodaja Brodnjak, ki meni, da ima banka velik potencial, prav tako vsa finančna panoga v regiji. Njegova želja je, da bi imela Nova Ljubljanska banka čez šest let 50 milijard evrov bilančne vsote in da bi se spogledovala z milijardo evri letnega dobička. Lani je dobiček dosegel kar 551 milijonov evrov, saj je obrestna marža (ob rekordni štiriodstotni depozitni obrestni meri ECB-ja) krepko porasla. Banka, ki je prisotna na vseh trgih nekdanje Jugoslavije z izjemo Hrvaške (a tudi ta je nekje v načrtih), napoveduje, da bo letos za dividende namenila dvakrat več, torej 11 evrov na delnico. Delnice so v zadnjem letu najdonosnejše na Ljubljanski borzi, v 12 mesecih so se podražile za več kot 60 odstotkov, brez upoštevanja dividende.

Država bi lahko svoj delež prodala za milijardo evrov
"Pri sebi bom izpolnjen, ko bomo dokazali, da smo državno pomoč vrnili z zanimivim donosom. Za zdaj smo ga vrnili v nominalnem znesku. Je pa tako, da če bi država svoj 25-odstotni delež prodala strategu, bi ga prodala za milijardo evrov, o tem sem prepričan. Banka je vredna 1,4-kratnik knjigovodske vrednosti (na borzi kotira pol nižje; op. a.). Takoj lahko dobite štiri interesente. Trdim pa, da za to ni potrebe, ker potem bomo postali profitni centri po posamičnih trgih," dodaja Brodnjak, ki se je obregnil ob poteze zdajšnje vlade ("Zaradi novih obdavčitev izgubljamo sedeže sistemskih družb; napovedujem, da se bodo sedeži in razvojni oddelki zasebnih družb v naslednjih letih izselili iz Slovenije."), moti pa ga tudi sistem nagrajevanja menedžmenta: "Na ravni SDH-ja bo treba razumeti, da je nagrajevanje pomembno. Družb v pomembni državni lasti ne moreš nagrajevati drugače, kot jih nagrajujejo konkurenti. Če to počnete, vnaprej sprejemate tezo, da lahko družbo vodijo inferiorni ljudje, ki pa ne prinašajo superiornih rezultatov."

Višja dnevna likvidnost zelo pomembna
Veseli, da je tržna kapitalizacija NLB-ja pred kratkim presegla dve milijardi evrov in da se je promet z delnicami letos povišal. V drugi polovici lanskega leta na primer nikoli ni presegel milijona evrov dnevno, zdaj pa se to kar dogaja. Kot pravi Blaž Brodnjak, je dnevna likvidnost izjemno pomembna, saj si tako lažje na radarju velikih vlagateljev. Ti so po finančni krizi zapustili Ljubljansko borzo (izjema so le hrvaški pokojninski skladi), zato je izjemno pomembno, da borza pridobi status trga v razvoju (emerging market). Trenutno ima status obrobnega trga (frontier market), to pa neizogibno pomeni, da je za tujce nezanimiva. Prehod v razvijajoči se trg bi povečal likvidnost in privabil tuje vlagatelje. Med možnostmi, da se to zgodi, sta znižanje državnih deležev v borznih družbah in uvrstitev kakšne pomembne družbe, kot je Dars, na borzo, so poudarili v razpravi na Dnevu kapitalskega trga.

Rešitev ima štiri črke: D, A, R, S
Predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec je na razpravi poudaril, da letošnje leto prinaša žarek upanja: "Promet se je povišal za 67 odstotkov, ampak nič ne more tako spremeniti razpoloženja kot prehod iz 'frontier' v 'emerging'. To mora biti prioriteta države, vse pa lahko reši že tako, da na borzo uvrsti eno podjetje s štirimi črkami: Dars. Če bi na borzo uvrstila najmanj 30 odstotkov Darsa, bi rešila praktično vse. Knjigovodska vrednost Darsa je 3,2 milijarde evrov. Dovolj bi bilo 30 odstotkov prosto razpoložljivih delnic ("free float"). Dars je delniška družba, ima izkušnje z Ljubljansko borzo, saj izdaja dolžniške vrednostne papirje, tako da zanj glede obveščanja ne bi bilo nič novega. Z Darsom bi se že popolnoma približali kriterijem za prehod v razvijajoče se trge, še pol milijarde pa bi lahko po mnenju Ipavca najlažje pridobili tako, da bi se država (delno) umaknila iz podjetij, ki že kotirajo na borzi (Zavarovalnica Triglav, Luka Koper in Telekom).

S & P 500 v prvem četrtletju pridobil desetino vrednosti
Vodilni delniški trgi so prvo četrtletje sklenili v spodbudnem ozračju. Newyorški S & P 500 je zadnji teden pridobil skoraj pol odstotka, v celotnem četrtletju pa deset odstotkov, kar pomeni najboljše uvodno četrtletje po 2019. Indeksi na mesečni ravni že pet mesecev zapored hitijo navzgor. Večjega popravka letos še ni bilo. Optimizem poganjajo pričakovanja, da bo gospodarstvu uspel mehak pristanek (oz. da se bo inflacija znižala brez recesije), še naprej pa blestijo delnice, kjer so v ozadju velika pričakovanja o razmahu umetne inteligence (Nvidia, Meta ...). Zdi se, da niti Fed ne more pokvariti igre in da ne bo kakšne panike, če ne bo letos trikrat znižal obrestne mere. Guverner Powell je v petek dejal, da se Fedu ne bo mudilo pri nižanju obrestne mere.

Sorodna novica Opozorila, da je verjetno medved bikom nastavil past

Čudežnemu dečku 25 let zapora; bitcoin pred pomembno prelomnico
Teden je zaznamovala tudi odločitev zveznega sodišča na Manhattnu, da nekdanjega čudežnega dečka kriptoindustrije Sama Bankmana Frieda zaradi goljufij v skupnem znesku okrog 10 milijard dolarjev obsodi na 25 let zapora. Spektakularni propad menjalnice FTX novembra 2022 je močno zamajal temelje kriptotržišča, bitcoin je takrat padel na 15 tisoč dolarjev, a se spet veličastno pobral. Trenutno je vreden okrog 70 tisoč dolarjev. Aprila sledi pomemben dogodek, razpolovitev oziroma "halvening".

Ob prejšnjih "halveningih" izjemna rast
Kot je skrivnostni Satoši Nakamoto zapisal v protokolu, se na vsakih 210 tisoč prirudarjenih blokov (to je na približno štiri leta) nagrada rudarjem prepolovi, dokler ponudba ne doseže končnih 21 milijonov. Tokratni "halvening" bo četrti, nagrada se bo s 6,25 prepolovila na 3,125 bitcoina. Če rudarji trenutno ustvarijo dnevno 900 bitcoinov, jih bodo torej po novem 450. Vsi prejšnji halveningi so ceno bitcoina poslali krepko navzgor. V zadnjem primeru je bila maja 2020 cena bitcoina slabih 9000 dolarjev, leto pozneje pa je bila precej nad 50 tisoč dolarji (več kot 500-odstotna rast).