Letos je bila fundacija prisiljena za dvajset odstotkov zmanjšati finančno nagrado - nagrajenci niso dobili 1,4 milijona dolarjev, ampak nekaj več kot milijon, saj gibanja na delniškem in nepremičninskem trgu niso bila ugodna, zato se je kapital zniževal. Izvršni direktor Lars Heikensten zdaj ugotavlja, da bi lahko z vlaganjem v hedge sklade dobili večje donose za manjše tveganje, kar se sicer v borzni teoriji izključuje.

Finančna kriza načela kapital fundacije
Nobelova fundacija, ki je bila z namenom, da nagrajuje presežke v fiziki, kemiji, medicini, literaturi in na področju mirovnih prizadevanj ustanovljena leta 1900 na željo švedskega znanstvenika Alfreda Nobela, je bila letos prvič po letu 1949 prisiljena znižati denarno pogačo, ki jo razdeli med nagrajence, in sicer z deset na osem milijonov kron. Konec leta 2011 je imela vloženih 2,97 milijarde kron (344 milijonov evrov), kar je 18 odstotkov manj kot leta 2007.

So hedge skladi res dobra ideja?
V zadnjih desetih letih je bil povprečen donos kapitala, ki ga ima Nobelova fundacija, od 1,5 do 2,0-odstoten, moral pa bi biti vsaj 3,5-odstoten, da se kapital ne bi zniževal. Vprašanje, ali so hedge skladi dobra ideja, saj veljajo za tvegane. Letos so se odrezali slabše kot razviti delniški trgi. V povprečju so imeli hedge skladi le 2,4-odstoten donos v prvih 11 mesecih, delniški trgi pa več kot 10-odstotnega.

Evropa na začetku tedna na 17-mesečnem vrhu
Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 je v ponedeljek dopoldne, ko so vlagatelji pozitivno sprejeli rast kitajske novembrske proizvodnje in odločitev Španije, da evropski reševalni sklad zaprosi za 39,5 milijarde evrov pomoči za reševanje bančnega sektorja, pri 1.128 točkah dosegel 17-mesečni vrh, vendar je pozneje zaradi negativnih gibanj na Wall Streetu začel izgubljati. Vseeno je bil ponedeljek pozitiven, prav tako tudi torkovo dopoldne. Tako newyorški S & P 500 kot FTSEurofirst 300 sta letos pridobila 12 odstotkov.

Evro v bikovskem gibanju
Evro se je danes zavihtel do 1,3082 dolarja, kar je najvišja vrednost po 22. oktobru. V primerjavi s švicarskim frankom je evro dosegel vrednost 1,2123 franka. Na krepitev evra je vplivala tudi odločitev grške vlade, da začne predčasno odkupovati vladne obveznice v vrednosti 10 milijard evrov, ki so v lasti zasebnih vlagateljev, kar je del dogovora evroskupine in IMF-a o nadaljnjih ukrepih za pomoč tej prezadolženi državi. Grčija upnikom ponuja predčasni odkup po ceni, ki sega od 30,2 do 40,1 odstotka nominalne vrednosti obveznic.

LJSE: Največja rast v skoraj mesecu dni
Indeks SBI TOP je v torek prvič po slabem mesecu porasel za več kot odstotek in dosegel 594 točk, kar je največ po 9. novembru. S tem je spet višje kot na začetku leta. S 541 tisoč evri so bile najprometnejše Krkine delnice, ki so poskočila vse do 47,9 evra. Po prometu sledita Petrol in Telekom, ki je bil v prvi kotaciji edini z negativnim predznakom. Čeprav je Mercator začasno zaustavil odprodajo nekaterih nepremičnin, so delnice prvič po avgustu dosegle 120 evrov, toda v primerjavi z začetkom leta so nižje za 18 odstotkov.

Tečaji delnic na Lj. borzi (4. december):

Orkan Sandy vplival na padec indeksa ISM
V ZDA se teden ni začel pozitivno. Proizvodna dejavnost se je novembra v ZDA zaradi posledic orkana Sandy upočasnila in zdrsnila na najnižjo raven v več kot treh letih, kaže objava indeksa ISM. Delniški trg se je po treh dneh rasti posledično obrnil navzdol, nekateri vlagatelji pa se po nepričakovano donosnem letu že odločajo, da zaprejo svoje pozicije pred koncem leta. Indeksa Dow Jones (12.965 točk) in S & P 500 (1.409 točk) sta se tako znižala za pol odstotka. Največ so izgubile delnice trgovskih podjetij, bolje pa se je odrezal tehnološki sektor. Delnice proizvajalca računalnikov Dell so porasle za več kot štiri odstotke, potem ko so pri banki Goldman Sachs priporočili njihov nakup.