Kaj je tako navdušilo vlagatelje? Delno spodbudni četrtletni poslovni rezultati (oziroma boljši od pričakovanj, saj so bila ta postavljena precej nizko), še bolj pa napovedi, da Fed morda letos še ne bo začel zaostrovati denarne politike oziroma (na drugi strani Atlantika) namigovanja Evropske centralne banke, da bo decembra okrepila program kvantitativnega sproščanja. Indeks svetovnih delnic MSCI, ki zajema več kot 1.600 delnic z vseh razvitih borz, je oktobra porasel za skoraj osem odstotkov, kar je največ po letu 2011. Newyorška elitna indeksa Dow Jones in S & P 500 sta pridobila okrog devet odstotkov, frankfurtski DAX30 pa je poskočil celo za dvanajst odstotkov. Oktober se je tako izneveril slabi tradiciji. Veliko borznih katastrof se je zgodilo prav ta mesec, med drugim tudi črni torek 29. oktobra leta 1929, ki je napovedal veliko gospodarsko krizo, in črni ponedeljek 19. oktobra 1987, ki je (z velikim naskokom) še vedno dan, ko je Dow Jones v odstotkih izgubil največ, skoraj 23 odstotkov.

Draghi bo naredil vse, da sproži inflacijo
Guverner ECB-ja Mario Draghi je v pogovoru za italijanski Il Sole 24 Ore poudaril, da je banka pripravljena narediti kar koli za uresničitev srednjeročnega inflacijskega cilja. Oktobra se cene v evrskem območju na letni ravni niso spremenile, potem ko se je septembra "na radarje" vrnila minimalna deflacija, kar je okrepilo zahteve o nadaljnjih ukrepih ECB-ja. Draghi pričakuje, da bo inflacija ostala ničelna ali celo negativna do začetka naslednjega leta, postopno naraščanje inflacije pa zaradi zapoznelih učinkov depreciacije evra pričakuje sredi naslednjega leta. Vseeno je težko verjeti, da bi lahko do tedaj inflacija dosegla ciljno dvoodstotno vrednost. Za finančne trge je (glede na namigovanja, da decembra sledi napoved novega kroga kvantitativnega sproščanja in morda še dodatno znižanje depozitne obrestne mere) ključna naslednja Draghijeva izjava: "Videli bomo, ali so potrebni nadaljnji spodbujevalni ukrepi. To vprašanje ostaja odprto." Ni pa več dilem, ali evrski družini še grozi razpad. Ta nevarnost se je, kot pravi Draghi, močno zmanjšala, če ni kar izginila.

Brezposelnost v območju evra 10,8-odstotna
Evro, ki mu nekateri napovedujejo skorajšnjo pariteto z dolarjem, je v petek porasel do 1,1072 dolarja, kar je bil odziv na boljše gospodarsko razpoloženje v Evropi in relativno spodbudne podatke s trga dela. Brezposelnost v območju evra je septembra pri 10,8 odstotka zdrsnila najniže v skoraj štirih letih, seveda pa so med posameznimi članicami velike razlike. V Nemčiji je brezposelnost le 4,5-odstotna, v Španiji 21,6-odstotna. V prvem novembrskem tednu bodo vlagatelji z nestrpnostjo čakali na petkovo objavo poročila o ameriškem trgu dela. Poznavalci napovedujejo, da je največje svetovno gospodarstvo maso zaposlenih zunaj kmetijstva povečalo za 180 tisoč delavcev, povprečna plača pa naj bi se zvišala za 0,2 odstotka. To bi lahko že precej povečalo možnosti, da bo Fed decembra končal politiko ničelnih obresti. Finančni trgi trenutno, po terminskih pogodbah sodeč, verjetnost za decembrski dvig obrestne mere Fed funds s sedanje 0,125 odstotka na 0,25 ali celo 0,50 odstotka ocenjujejo za 50-odstotno.

Savdski zunanji minister miri strasti
Cena nafte brent je teden končala tik pod 50 dolarji, tako da je bila tedenska rast skoraj triodstotna. Zlasti v sredo so cene nafte močno poskočile (za okrog pet odstotkov), saj so ZDA objavile podatek o precejšnji rasti domačih zalog nafte. V petek je sledil še podatek, da so v ZDA v zadnjem tednu zaprli še 16 naftnih vrtin, njihovo število (578) pa je zdaj najnižje po juniju 2010. Nizke cene nafte so za proizvajalce uničujoče. Mednarodni denarni sklad je opozoril, da utegne Savdska Arabija do leta 2020 celo bankrotirati, če bodo cene nafte ostale nizke. Savdijci za uravnotežen proračun potrebujejo ceno nafte nad sto dolarjev, trenutno pa ima proračun kar 20-odstotni primanjkljaj. Savdski zunanji minister je včeraj, dan po tem, ko je bonitetna agencija S & P Savdski Arabiji za eno stopnjo oklestila bonitetno oceno, v Bahrajnu miril strasti in povedal, da jim bo primanjkljaj uspelo obvladati, tudi če cene nafte ostanejo tako nizke. Navsezadnje je dolg Savdske Arabije le 12-odstoten, kar je seveda mnogo manj od dolga večine svetovnih držav.

Boljši časi pred Ljubljansko borzo?
Na Ljubljanski borzi so ta mesec v pozitivnem trendu le Krkine in Telekomove delnice. Krkine so v petek dosegle 65,5, Telekomove pa 82,77 evra. Krkine so na tedenski ravni pridobile dobre štiri odstotke, ta mesec pa so se podražile že za osem odstotkov. Med kupci so vedno opaznejši tuji skladi. Tudi Telekomove delnice so se zadnji teden podražile za več kot štiri odstotke. "Telekom je v tem tednu objavil solidne devetmesečne rezultate. V oči najbolj bode zelo visok čisti dobiček, ki je predvsem posledica izrednih finančnih prihodkov, ki so trikrat večji od primerljivih lanskih, in sicer samo zaradi drugačnega vrednotenja makedonske naložbe," je za STA povedala Alenka Eržen (GBD), ki je še spomnila na prevzema družb Alpetour in Žito, v roku 14 dni pa lahko pričakujemo še prevzemno ponudbo za Pivovarno Laško. "S tem se bo do konca leta sprostilo kar nekaj denarja, kar bi lahko pozitivno vplivalo tudi na Ljubljansko borzo." Indeks SBITOP je sicer zadnji teden pridobil 0,57 odstotka, pri 692 točkah pa je v območju dvomesečnega vrha.