"Evropska centralna banka je na četrtkovem zasedanju presenetila trge, saj ni bilo napovedanega podaljšanja programa odkupovanja obveznic. Pred zasedanjem je bila večina analitikov prepričana, da se bo to zgodilo. To je vplivalo tudi na gibanje tečajev delnic na evropskih borzah, saj so izgubile približno dva odstotka oziroma tisto, kar so pridobile v dneh pred ECB-jevim zasedanjem. Načeloma ECB želi, da bi vlade evropskih držav tudi same več prispevale k spodbujanju domačih gospodarstev. Vseeno je skoraj gotovo, da bo do podaljšanja programa prišlo na enem izmed naslednjih zasedanj. Možna je tudi razširitev nabora finančnih instrumentov, ki jih ECB odkupuje," je za MMC povedal Mihajlo Todurov iz Vzajemci skupine.

Julija velik padec nemškega izvoza
Vsi vodilni delniški indeksi na največjih evropskih borzah so v petek izgubili okrog odstotek vrednosti. Negativno je na trgovanje vplival tudi podatek o nemškem izvozu. Ta je julija v primerjavi z junijem nazadoval kar za deset odstotkov, na 96,5 milijarde evrov. Izvoz, ki je glavni motor nemške gospodarske rasti, se je zmanjšal predvsem na trge zunaj Evropske unije (-13,8 odstotka). Vrednost uvoza je bila manjša za 6,5 odstotka in je znašala 76,9 milijarde evrov. Trgovinski presežek se je s tem skrčil četrti mesec zapored, kar se ni zgodilo od leta 1992. V prvi polovici leta so bila nemška gibanja v zunanji trgovini sicer pozitivna, saj je izvoz porasel za 1,4 odstotka, na 603,2 milijarde evrov, uvoz pa za 0,2 odstotka.

Dow Jones izgubil skoraj 400 točk
Še večje izgube si je ob koncu tedna privoščil New York, kjer se je trgovanje začelo z minuto molka v spomin na 11. september. Dow Jones je med šestinpolurnim trgovanjem padel za 394 točk oziroma za dobra dva odstotka, največ po juniju. Eric Rosengren, predsednik Fedove podružnice v Bostonu, je vlagateljem nagnal kar nekaj strahu v kosti, saj je izjavil, da bodo bile Zvezne rezerve izpostavljene velikim (predvsem inflacijskim) tveganjem, če bodo z višanjem obresti odlašale predolgo. Ker je Rosengren član Odbora za odprti trg ameriške centralne banke (FOMC), se je takoj povečala verjetnost, da bo Fed že na septembrski seji zvišal obrestno mero, kar za delniške trge ni dobra novica. Neprijetno je na razpoloženje vplival tudi peti jedrski poskus Severne Koreje, največji do zdaj.

Nafta brent le za hip nad 50 dolarji
Cena nafte je pretekli teden močno nihala, a večinoma je bila smer navzgor, tako da se je nafta na tedenski ravni podražila za pet odstotkov. Glavni vzrok je bila novica, da so ameriške zaloge nafte prejšnji teden padle najbolj po januarju 1999, potem ko je v Teksasu in Lousiani dobava močno zamujala zaradi tropskega viharja Hermine. Pomagal je tudi dogovor Savdske Arabije in Rusije o sodelovanju pri stabilizaciji cen nafte. V četrtek se je 159-litrski sod brenta prvič po dveh tednih zavihtel nad 50 dolarjev, a je v petek sledil precejšen popravek navzdol in zdrs pod 48 dolarjev. Bolj kot ne je namreč jasno, da je nepričakovan padec zalog predvsem posledica tropskega viharja.

Kdaj se bo trg uravnotežil?
Osrednje vprašanje, ki si ga postavljajo naftni trgovci, je še vedno, koliko časa bo ponudba še večja od povpraševanja. Mednarodna agencija za energijo pričakuje, da se bodo v tretjem četrtletju razmere že obrnile in bo povpraševanje presegalo ponudbo, kar seveda pomeni, da bodo rekordno visoke svetovne zaloge nafte začele upadati. Drugačnega mnenja so analitiki pri investicijski banki Morgan Stanley, saj napovedujejo, da se trg ne bo uravnotežil vsaj do konca leta 2017. Tudi nekateri drugi analitiki se sprašujejo, od kod bo prišlo višje povpraševanje, potem ko je Mario Draghi v četrtek oklestil napoved gospodarske rasti v Evropski uniji, šibkejše pa so tudi napovedi za Kitajsko.

Gorenje letos poskočilo že za 80 odstotkov
Na Ljubljanski borzi je teden spet minil v znamenju ugibanj o morebitnih prodajah nekaterih slovenskih podjetij. Indeks SBI TOP (737 točk) se je zvišal za pol odstotka in dosegel najvišjo letošnjo raven, za rast pa so zaslužne Gorenjeve delnice, ki so se podražile za 8,5 odstotka in so pri 8,30 evra že 80 odstotkov višje kot na začetku leta. Pri tej ceni je že vključena 25-odstotna prevzemna premija, ki bi jo utegnil plačati japonski Panasonic, kar po besedah finančnega analitika iz GBD-ja Domna Grande kaže na to, da vse več vlagateljev verjame, da bi se prevzem lahko zgodil. Granda ocenjuje, da bi lahko prevzemnik za Gorenjeve delnice ponudil od osem do 10 evrov, morda celo 12 evrov.

Previdno pri Intereuropi
Špekulacije o prodaji so se začele tudi pri Intereuropi. Objavljena je bila namreč novica, da se za koprsko podjetje resno zanima Pošta Slovenije. Uprava Intereurope je sicer zanikala, da bi se z upravo Pošte Slovenije pogovarjala o prevzemu. Granda ocenjuje, da je na borzi prisotna že 20-odstotna prevzemna premija za Intereuropine delnice, in ker smo v preteklosti že videli en neuspešen poskus prodaje, vlagateljem svetuje previdnost. Po njegovem mnenju bi sicer prevzemnik za delnice Intereurope ponudil med 1,10 in 1,60 evra.