Slovenija se je z izdajo 10-letnih dolarskih obveznic zadolžila za 2,25 milijarde dolarjev. Povpraševanje je preseglo pričakovanja, vendar je bila zahtevana donosnost 5,7-odstotna. Poslanec SDS-a Andrej Šircelj je povedal, da je to relativno ugodno, primerjave pa kažejo drugače in bi izdajo težko označili za poseben dosežek.

Hrvaška se je zadolžila ceneje
"Številne države so izdajale dolarske obveznice s primerljivo ročnostjo (med 2021 in 2023). Če donos slovenske obveznice primerjamo z gruzijsko (4,53 odstotka), srbsko (5,88), romunsko (4,15 odstotka), hrvaško (4,0) in slovaško (3,4 odstotka), vidimo, da se težko trkamo po prsih zaradi uspešne izdaje obveznice. Verjetno sedaj Slovaki upajo, da jih mednarodni investitorji ne zamenjujejo s Slovenijo," je bil slikovit analitik Alte skladov Peter Jenčič.

Misija nemogoče: šestodstotna nominalna rast
Jenčič opozarja na nevarnost neugodnega gibanja valute, kar sicer lahko izdajatelj s finančnimi inštrumenti zavaruje, a to zgolj še poveča strošek zadolževanja. "Če predpostavimo, da je letni strošek zadolževanja šestodstoten, bi morala imeti Slovenija, da bi se razdolževala, nominalno gospodarsko rast višjo od šestih odstotkov. Verjetno nisem edini, ki v tej predpostavki vidi težavo?"

Denar le za polnjenje proračuna, ne za razvoj
"Hkrati gre pri tej izdaji zgolj za polnjenje proračunske luknje, kar pomeni, da si ne moremo obetati posebnih davčnih olajšav, investicij in preostalega državnega trošenja, ki bi z multiplikativnim učinkom vplival na gospodarsko rast. Posebno nevarnost vidim tudi v tem, da utegnejo sile, ki v Sloveniji nasprotujejo prodajam državnih deležev, to izdajo videti kot alternativo umiku države iz podjetij," je še za MMC povedal Peter Jenčič.

Donos naše obveznice še vedno nad špansko
Kakor koli, zdaj so se končale špekulacije, ali bo Slovenija še letos prisiljena prositi tujino za pomoč. Olajšanje je čutiti tudi na sekundarnem obvezniškem trgu, saj je v petek zahtevana donosnost za 10-letne obveznice zdrsnila na 5,51 odstotka, vendar je še vedno nad donosnostjo primerljive španske obveznice, ki znaša 5,37, potem ko je bila še konec julija 7,62-odstotna. Donosnost italijanske 10-letne obveznice znaša 4,77 odstotka, ameriške pa 1,77 odstotka.

Wall Street v petek občutno izgubljal
Delniški trgi so prejšnji teden začeli optimistično, končali pa pesimistično. Sveži poslovni rezultati ameriških družb so bili sprva spodbudni, v četrtek pa se je z Googlom in Microsoftom začela serija negativnih presenečenj. V petek sta s četrtletnim dobičkom razočarala še General Electric in McDonald's. Dow Jones je v petek, na 25. obletnico črnega ponedeljka, izgubil 1,5 odstotka, kar je največ po juniju. Vseeno je na tedenski ravni porasel za 0,3 odstotka, medtem ko je tehnološki Nasdaq v vsem tednu padel za 1,2 odstotka.

Nafta brent pod 110 dolarji
Tudi preostale tvegane naložbe so bile zadnji delovni dan v tednu pod pritiskom prodajalcev. Cena nafte vrste brent, ki je bila ta teden že nad 116 dolarji, je pogledala pod 110 dolarjev, cena zlata pa je doživela največji enodnevni padec po juniju. Še pred kratkim se je zlato spogledovalo z mejo 1.800 dolarjev in je, merjeno v evrih, dosegel rekordno vrednost, zdaj pa je njegova vrednost le še 1.720 dolarjev. Baker je v petek padel za 2,5 odstotka in izgublja tisto, kar je pridobil ob osemodstotni septembrski rasti, kar je bila posledica napovedanih ukrepov največjih centralnih bank.

Triglavove delnice pridobile skoraj sedem odstotkov
Indeks SBI TOP je po popravku v prejšnjem tednu spet "našel" pot navzgor in od ponedeljka do petka pridobil dobre štiri odstotke, vendar ob zelo nizkem prometu. Delnice Zavarovalnice Triglav so pridobile skoraj sedem odstotkov. Mercatorjeve so se podražile za 4,80 odstotka. Abanka Vipa in Banka Koper sta izstopili iz konzorcija prodajalcev 55,92-odstotnega deleža največjega slovenskega trgovca. Več kot štiri odstotke so na tedenski ravni pridobile še delnice Gorenja in Krke, okrog triodstotno rast pa so imele delnice Telekoma, Nove KBM in Petrola.