Na finančnih trgih je bil ključen dogodek zadnjega tedna petkova objava svežih podatkov o ameriškem trgu dela. Rast zaposlovanja se je maja upočasnila, ustvarjenih je bilo neto 138 tisoč delovnih mest, kar je precej manj od povprečja zadnjega leta (po 181 tisoč mesečno), poleg tega so bile številke tudi v prejšnjih dveh mesecih slabše od prve ocene (skupaj 66 tisoč manj delovnih mest). Vseeno je stopnja brezposelnosti, ki se meri z ločeno anketo, pri 4,3 odstotka dosegla 16-letno dno, kar je dovolj dober razlog, da bodo Zvezne rezerve na naslednjem sestanku, ki bo od 13. do 14. junija, zvišale obrestno mero za četrtino odstotne točke. Analitiki se bolj sprašujejo, kaj se bo zgodilo potem. Večina še vedno pričakuje, da bo Fed denarno politiko naslednjič zaostril septembra.

Trgovci z obveznicami izražajo zaskrbljenost
Evro je vreden že 1,1282 dolarja. Ameriška valuta je v primerjavi s košarico valut zdrsnil najnižje v zadnjih sedmih mesecih, saj se je znižala verjetnost, da bo Fed v drugi polovici leta agresivneje zviševal obrestno mero. Takšna pričakovanja odražajo tudi dolgoročne ameriške obveznice. Pri desetletni je zahtevana donosnost zdrsnila na 2,16 odstotka. To je največ v skoraj sedmih mesecih. Na začetku leta je bila donosnost še 2,45-odstotna, marca pa 2,62-odstotna. Očitno so vlagatelji zaskrbljeni, kaj se dogaja z ameriškim gospodarstvom. Ker trgovci z obveznicami veljajo za izkušenejše kot trgovci z delnicami, ki jih prepogosto vodijo čustva, bi lahko to bil resen znak, da največjemu svetovnemu gospodarstvu ne gre dobro. Rast BDP-ja je bila sicer v ZDA v prvem letošnjem četrtletju 1,2-odstotna na letni ravni, v drugem četrtletju pa naj bi bila 3,4-odstotna.

Rekordi v New Yorku, Londonu in Frankfurtu
Delniški trgi se medtem ne upehajo pri doseganju rekordnih vrednosti. Odstop ZDA od pariškega podnebnega sporazuma ni imel posebnega vpliva na petkovo trgovanje. Pohlep se na okolje ne ozira preveč. Dokler so obrestne mere izjemno nizke in dokler dobički podjetij naraščajo, očitno ni razloga za pesimizem. Svetovni indeks MSCI, ki zasleduje gibanje delnic na 45 trgih po vsem svetu, je postavil novo rekordno vrednost. Na mesečni ravni je omenjeni indeks maja pridobival sedmič zapored (povzpel se je za 1,8 odstotka), kar se v tem desetletju še ni zgodilo. Tudi osrednji indeksi v New Yorku, Londonu in Frankfurtu so dosegli najvišje vrednosti v zgodovini. Dow Jones je v vsem tednu porasel za 0,59 odstotka, tehnološki Nasdaq pa poldrugi odstotek. Vzpon so (četrti teden zapored) nadaljevale tudi cene zlata. Za unčo (31,1 grama) je bilo treba v petek popoldne zaradi cenejšega dolarja odšteti skoraj 1.280 dolarjev, kar je največ po 21. aprilu.

Trump prinesel nižje cene nafte
Cena nafte brent je zadnji teden za hip zdrsnila že pod 49 dolarjev za sod (159 litrov), teden pa končala pri okoli 50 dolarjih. Pomagala ni niti novica, da so se v ZDA zaloge znižale močneje od pričakovanj. Ker se bodo ameriška črpališča po Trumpovi najavi, da ZDA izstopajo od pariškega podnebnega sporazuma, še manj menila za okoljske standarde, je pričakovati višje črpanje, kar bo dodatno vplivalo na svetovno prenasičenost z nafto. Število delujočih vrtin v ZDA se je v zadnjem tednu zvišalo še za enajst. Gre za rekordni 20. zaporedni teden naraščanja števila delujočih vrtin. Ameriška proizvodnja nafte je zadnji teden dosegla 9,34 milijona sodov dnevno, kar je največ po avgustu 2015. Po napovedih ameriškega urada za energijo (EIA) bo naslednje leto povprečna ameriška proizvodnja znašala deset milijonov sodov dnevno.

Savdijci v delno podržavljenje Aramca
Ker so bile proizvajalke nafte vajene na cene nad sto dolarji, je neusmiljen padec, ki je vrhunec dosegel na začetku lanskega leta (cene so zdrsnile celo pod 30 dolarjev), načel njihove devizne rezerve. V Savdski Arabiji so se te aprila letos znižale s 501 na 493 milijard dolarjev. Gre za najnižjo raven po letu 2011. Še poleti 2014 je bilo rezerv za 737 milijard dolarjev. Mednarodni denarni sklad je že pred leti opozoril, da morajo Savdijci pri cenah nafte pod 50 dolarji spremeniti svoj gospodarski model. Nekateri so celo opozarjali, da bi padec nafte pod 90 dolarjev ogrozil stabilnost kraljevine, a te grožnje so bile pretirane. Da bi privabila tuji kapital, je Savdska Arabija sprejela nekaj ukrepov. Med drugim lahko vlagatelji od poletja 2015 neposredno kupujejo delnice v Riadu, napovedana pa je tudi delna privatizacija naftnega velikana Aramco, verjetno najvrednejšega podjetja na svetu. Ocenjena vrednost je 1.500 milijard dolarjev.