Na vodilnih delniških trgih je ta teden opaziti precej negotovosti. Newyorški Dow Jones je včeraj zdrsnil za 0,31 odstotka, evropski indeksi pa so bili tudi za več kot odstotek (na primer v Parizu) v minusu. Na Ljubljanski borzi se je indeks SBITOP kljub skoraj enoodstotnemu padcu Krkinih delnic petič zapored zvišal in dosegel najvišjo vrednost po letu 2008. NLB-jeve delnice so pri 122 evrih dosegle nov rekord. Foto: Reuters
Na vodilnih delniških trgih je ta teden opaziti precej negotovosti. Newyorški Dow Jones je včeraj zdrsnil za 0,31 odstotka, evropski indeksi pa so bili tudi za več kot odstotek (na primer v Parizu) v minusu. Na Ljubljanski borzi se je indeks SBITOP kljub skoraj enoodstotnemu padcu Krkinih delnic petič zapored zvišal in dosegel najvišjo vrednost po letu 2008. NLB-jeve delnice so pri 122 evrih dosegle nov rekord. Foto: Reuters

Če je Evropska centralna banka prejšnji teden po petih letih prvič znižala obrestne mere, kolegi na drugi strani Atlantika na ta korak še niso pripravljeni. Trg dela je še vedno močan, prav tako pritiski na plače, inflacija pa ostaja precej nad ciljno vrednostjo. Aprila je bila (merjeno z indeksom cen potrošnikov CPI) 3,4-odstotna, kakšna je bila prejšnji mesec, pa bo objavljeno danes. Wall Street je sicer že od petka pod pritiskom, saj je majska slika s trga dela (neto 272 tisoč novih delovnih mest) presegla pričakovanja, to pa znižuje verjetnost, da bo Fed letos sploh začel cikel zniževanja obresti. Če bo danes indeks CPI le malenkost preveč odstopal navzgor, bi lahko videli precejšen padec delnic. Marko Kolanovic, strateg pri banki JP Morgan Chase, meni, da trg podcenjuje številna tveganja, kot sta previsoka inflacija in vse nižja rast BDP-ja.

Apple je vendarle začel pogumno uvajati umetno inteligenco v svoje proizvode, delnice pa so včeraj porasle za več kot sedem odstotkov. Kot zanimivost: v zadnjih 20 letih so Applove delnice pridobile več kot 43 tisoč odstotkov in zaostajajo le za Nvidijinimi (+65 tisoč %). Foto: Reuters
Apple je vendarle začel pogumno uvajati umetno inteligenco v svoje proizvode, delnice pa so včeraj porasle za več kot sedem odstotkov. Kot zanimivost: v zadnjih 20 letih so Applove delnice pridobile več kot 43 tisoč odstotkov in zaostajajo le za Nvidijinimi (+65 tisoč %). Foto: Reuters

Rekord Applovih delnic
Applove delnice so se včeraj podražile za več kot sedem odstotkov in pri 207 dolarjih presegle decembrski rekord, potem ko je na konferenci razvijalcev (Worldwide Developers Conference) Apple predstavil nabor novih funkcij umetne inteligence za svoje naprave Apple Intelligence in partnerstvo s podjetjem OpenAI. Apple je malce zaspal na področju umetne inteligence, a zdaj vendarle pripravil primeren odgovor, ki vključuje tudi posodobitev virtualne asistentke Siri. Nove funkcije umetne inteligence bodo spodbudile uporabnike k nadgradnji svojih naprav, saj so orodja na voljo le pri novejših modelih. Applova umetna inteligenca bo seveda dodana tudi novi različici operacijskega sistema iOS 18, ki so jo prav tako predstavili v ponedeljek.

letošnja spremembavrednost
Dow Jones (New York)+2,9 %38.747 točk
NASDAQ (New York)

+14 %

17.343 točk
STOXX 600 (Evropa)+9 %

517 točk

SBITOP (Ljubljana)+23 %1.542 točk
dolarski indeks+4,2 %105,3 točke
nafta brent

+5,9 %

81,9 USD
zlato+11 %2316 USD
bitcoin

+59 %

67.300 USD

10-letna obveznica (ZDA)

+57 bazičnih točk

4,40 %

V Parizu predvsem padec bančnih delnic
Evropske borze so po volitvah v evropski parlament v nov teden krenile negotovo, najbolj so jo skupile francoske delnice. Indeks CAC40 je v ponedeljek in torek skupno zdrsnil za tri odstotke in pristal najnižje v skoraj štirih mesecih, potem ko je predsednik Emmanuel Macron po hudem porazu njegove stranke razpustil francoski parlament in za 30. junij razpisal predčasne volitve. Predvsem bančne delnice so vidno izgubljale, tečaj banke Societe Generale se je na primer ta teden znižal za 12 odstotkov. Tudi cene obveznic so v strahu, da na oblast prihaja skrajna desnica, precej padle, donosnost 10-letne francoske obveznice je pri 3,23 odstotka na najvišji letošnji ravni. Francija je imela lani 5,5-odstotni proračunski primanjkljaj, zadolženost je dosegla 110 odstotkov BDP-ja.

Nvidia je prejšnji teden postala tretje podjetje v zgodovini ZDA, ki je preseglo tržno kapitalizacijo tri bilijone (tri tisoč milijard) dolarjev. Po cepitvi delnic v razmerju 1:10 so delnice Nvidie (podjetje obvladuje trg čipov za podatkovne centre, ki poganjajo programsko opremo z umetno inteligenco) zdaj (namesto 1200) vredne okrog 120 dolarjev in tako precej dostopnejše malim vlagateljem. Foto: Reuters
Nvidia je prejšnji teden postala tretje podjetje v zgodovini ZDA, ki je preseglo tržno kapitalizacijo tri bilijone (tri tisoč milijard) dolarjev. Po cepitvi delnic v razmerju 1:10 so delnice Nvidie (podjetje obvladuje trg čipov za podatkovne centre, ki poganjajo programsko opremo z umetno inteligenco) zdaj (namesto 1200) vredne okrog 120 dolarjev in tako precej dostopnejše malim vlagateljem. Foto: Reuters

Pogumno z delnicami, previdno z obveznicami
Ostajamo na obvezniškem trgu in se selimo v ZDA. Pri upravljavcu premoženja BlackRocku opozarjajo, da bodo kupci vladnih obveznic zaradi visokega proračunskega primanjkljaja verjetno zahtevali še višjo donosnost. "Pred ameriškimi volitvami vztrajamo, da bi morali biti vlagatelji močneje izpostavljeni do ameriških delnic, pri dolgoročnih obveznicah pa naj bodo previdni. Ne glede na to, kdo bo novembra zmagal na volitvah, bo proračunski primanjkljaj ostal visok," so zapisali strokovnjaki pri BlackRocku, ki zaradi visokega primanjkljaja ZDA še naprej napovedujejo previsoko inflacijo, s čimer bo Fed obresti ohranjal visoke. Spomnimo, da so ob prehodu v leto 2024 številni analitiki priporočali obveznice, a je bila vsaj v prvi polovici leta ta naložba neposrečena – cene obveznic so padle, zahtevane donosnosti porasle.

Kriptovalute včeraj precej cenejše
Evro je zaradi razpleta evropskih volitev v teden vstopil s precejšnjimi izgubami. V primerjavi z dolarjem je zdrsnil na 1,0735 dolarja, kar je najmanj v zadnjem mesecu. Na deviznih trgih bo verjetno spet razburljivo že danes, ko bo objavljena majska ameriška inflacija in ko se bo končalo junijsko zasedanje Feda. Fedovi uradniki pravijo, da bodo Zvezne rezerve obresti začele zniževati šele tedaj, ko bo inflacija več mesecev zapored drsela proti ciljnima dvema odstotkoma. Kriptovalute tudi zaradi obetov, da bodo obrestne mere dlje ostale visoke, zadnje dni izgubljajo. Včeraj so bile pri bitcoinu (padec pod 67 tisoč dolarjev) in etru (pod 3500) izgube na 24-urni ravni okrog pet- do šestodstotne. Pri ameriških ETF-skladih na bitcoin je bilo v ponedeljek prvič po skoraj treh tednih nenehnih prilivov spet opaziti neto odlive.