Preplah se je zgodil v četrtek, ko je širši newyorški delniški indeks S & P 500 padel za 1,2 odstotka (62 trgovalnih dni je trajalo, da je ta indeks v eno ali drugo smer zanihal za več kot odstotek, kar je najdaljši niz po letu 1995), v največji meri pa so bili vzrok za zaskrbljenost vlagateljev strmoglavljenje malezijskega potniškega letala v Ukrajini in vojne razmere v Gazi in Izraelu. Indeks volatilnosti Vix, znan tudi kot indeks strahu s katerim borze merijo pripravljenost vlagateljev na tveganje (manjša kot je njegova vrednost, večji je apetit po tveganju), je poskočil za 32 odstotkov, kar se ni zgodilo od aprila 2013 oziroma po tragediji na Bostonskem maratonu. To naj bi bil znak, da je pred nami obdobje večjih nihanj.
Polodstotna tedenska rast indeksa S & P
A že dan pozneje so se v New Yorku spet veselili rasti delniških indeksov, kar bi lahko bil dokaz, da bodo imele geopolitične teme omejen vpliv na borzno dogajanje in se bodo vlagatelji raje posvečali sezoni objav četrtletnih poslovnih rezultatov. Ti so za zdaj boljši od pričakovanj. Spodbudne Googlove, Intelove in JP Morganove bilance ter seveda 75 milijard dolarjev vredna ponudba podjetja 21st Century Fox za prevzem Time Warnerja (delnice so v petih dneh poskočile za 21 odstotkov) so tako poskrbeli, da je bil teden na Wall Streetu kljub omenjenemu četrtkovemu preplahu pozitiven. Indeks S & P je namreč po petkovi enoodstotni rasti na tedenski ravni pridobil pol odstotka.
Evro na skoraj polletnem dnu
Letos se je S & P povzpel za sedem odstotkov, glavni pospeševalec rasti pa je še naprej Fed, ki bo, po zadnjih nastopih guvernerke Janet Yellen sodeč, še kakšno leto (razen če se ne bo brezposelnost presenetljivo hitro zniževala) ključno obrestno mero držal na ničelni ravni, medtem ko bo program kvantitativnega sproščanja dokončno opustil letos oktobra. Njena drža je pomagala dolarju, tako da je evro v petek prvič po februarju za hip zdrsnil pod 1,35 dolarja. Yellenova se je ob zadnjem govoru dotaknila tudi vrednotenj na delniških trgih. Medtem ko po anketi Bloomberga 47 odstotkov analitikov meni, da je Wall Street blizu nerazumno visokih vrednosti, 14 odstotkov pa že zdaj vidi delniški balonček, je predsednica Feda prepričana, da so vrednotenja večinoma v skladu z zgodovinskimi normami, izjema so le nekatera spletna in biotehnološka podjetja.
Dow Jones (ZDA) | 17.100 točk |
Nasdaq (ZDA) | 4.432 |
DAX30 (Frankfurt) | 9.720 |
Nikkei (Tokio) | 15.215 |
10-letne slov. obvezn. | donos: 3,19 |
10-letne am. obvezn. | donos: 2,48 |
EUR/USD | 1,3525 |
EUR/CHF | 1,2151 |
bitcoin | 631 USD |
nafta brent | 107,13 USD |
zlato | 1.311 USD |
euribor (6-mesečni) | 0,303 % |
Izjemno nizka donosnost nemških obveznic
Donos ameriške desetletne obveznice je zdrsnil pod 2,5 odstotka. Bill Gross iz obvezniškega sklada Pimco napoveduje, da bo donosnost daljše obdobje ostala v pasu med 2,5 in 3,0 odstotka. Ker je pribitek ameriške desetletne obveznice na primerljive nemške obveznice (donosnost teh je vsega 1,16-odstotna) okrog 135 bazičnih točk, Gross svetuje prodajo nemških obveznic in nakup ameriških, čeprav bi evropski vlagatelji v tem primeru morali sprejeti še valutno tveganje. Donosnost slovenske obveznice se je po predčasnih volitvah nekoliko znižala (na 3,19 odstotka). Vlagatelji za zdaj verjamejo, da se bo nova vlada uspešno spoprijela s težavami, seveda pa gre lahko zgodba hitro v drugo smer, če bo ob koncu leta primanjkljaj višji od obljubljenega ali če se vlada ne bo uspešno lotila zagona gospodarstva.
Kupci lačni Gorenjevih delnic
Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP zadnji teden ob spodbudnem prometu pridobil dobre štiri odstotke. Blestele so delnice Gorenja, ki so pridobile kar 18 odstotkov in se zavihtele na 6,389 evra. Podjetje je v četrtek z Mednarodno finančno korporacijo IFC sklenilo pogodbo o konverziji terjatev v 1.005.020 novoizdanih navadnih delnic, s tem pa je uspešno končalo tretjo dokapitalizacijo. Pogodbo o konverziji terjatev v osnovni kapital je Gorenje namreč pred dnevi sklenilo tudi z Gorenjsko banko, ki je pridobila 1.315.166 novih delnic. Gorenje je obenem z banko VTB Bank iz Avstrije sklenilo petletno dolgoročno nadomestitveno posojilo za 72 milijonov evrov. To posojilo ne povečuje zadolženosti, temveč izboljšuje strukturo ročnosti finančnih virov in krepi finančno stabilnost. "Trg je očitno presodil, da je Gorenju s finančnimi reprogrami uspelo ustvariti možnosti za dobičkonosno poslovanje, zato se delnica počasi pobira," je povedal Tomislav Apollonio iz Abanke.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje