izogne bankrotu.
Argentinci so ob uspehih svoje nogometne reprezentance, ki se bo nocoj z Nemčijo pomerila za tretji naslov svetovnega prvaka, zadnji mesec pozabili na slabe gospodarske razmere, strah pred izgubo delovnih mest in na vedno višjo inflacijo. Lani je bila rast cen 25-odstotna, letos naj bi bila več kot 30-odstotna, kar je ena najvišjih stopenj inflacije na svetu. In to še zdaleč ni vse. Medtem namreč tiktaka finančna bomba, v štartu vredna milijardo in pol dolarjev, v realnosti pa še precejkrat več.

Argentina potrebuje čas in denar
Argentina mora namreč do konca julija nekaterim hedge skladom na čelu z Elliott Managementom, ki ga vodi milijarder Paul Singer, po sklepu newyorškega sodišča vrniti 1,5 milijarde dolarjev. Samo Elliott Management je v letih, ko se je Argentina pobirala po bankrotu 2001 (že petem v 50 letih), ob velikem diskontu kupil za slabih 50 milijonov dolarjev argentinskih obveznic, ki so imele nominalno vrednost kar 832 milijonov. V podoben posel je šlo še nekaj skladov, na primer Aurelius Capital Management.

Ne gre samo za 1,5 milijarde dolarjev
Medtem ko so preostali upniki (92 odstotkov) argentinskega dolga privolili v "striženje", želijo ti skladi zdaj vse. Z obrestmi. Sodišče v New Yorku jim je pred enim mesecem dalo prav. Skoraj nemogoče je pričakovati, da bo Argentina v teh razmerah lahko vrnila dolg. Ne gre le za 1,5 milijarde (to bi država še zmogla), ampak za mnogo več, saj bi tudi preostali upniki vložili tožbe in zahtevali celotno poplačilo. To bi najbrž pomenilo, da bo sledil selektivni bankrot, kar bi bila za vse vpletene najslabša različica. Predsednica Kristina Kirchner bo poskušala vse, da bi upnike prepričala o delnem odpisu dolga ali vsaj na plačilo v obrokih.

Espirito Santo v likvidnostnih težavah?
Medtem so razviti finančni trgi požrli še eno grenko pilulo. V četrtek je iz Portugalske prišla novica, da naj bi bila spet v težavah banka Espirito Santo, kar je obudilo strahove pred možnostjo vrnitve evropske dolžniške krize, delnice omenjene banke pa v enem tednu poslalo 36 odstotkov navzdol, kar je rekordna izguba. Bančne delnice so na udaru tudi zaradi strahu, da bo morala še marsikatera banka v ZDA plačati kazen, čeprav ne tako visoko, kot jo je BNP Paribas. Med njimi tudi nemška Commerzbank, ki naj bi plačala vsaj pol milijarde dolarjev kazni. Delnice so samo v torek izgubile pet odstotkov, tako da so od enoletnega vrha oddaljene že 25 odstotkov.

Dow Jones zdrsnil pod 14 tisoč točk
V ZDA se je že začela sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov. Tudi tokrat je bilance prvi razgrnil proizvajalec aluminija Alcoa, ki je z dobičkom drugega četrtletja pozitivno presenetil analitike. Tudi banka Wells Fargo je uspešno poslovala, saj je od 1. aprila do 30. junija ustvarila 5,7 milijarde dolarjev dobička. A vendarle - pričakovanja so bila še nekoliko večja. Vlagatelji so zadnji teden pozornost posvečali tudi zapisniku z zadnjega zasedanja Feda, ki kaže, da bo ključna obrestna mera Fed funds verjetno vse do druge polovice leta 2015 ostala pri ničelni ravni. Vseeno je Dow Jones, ki je konec junija prvič v zgodovini splezal nad 14 tisoč točk, na tedenski ravni izgubil 0,7 odstotka, kar je največ v zadnjih treh mesecih.

Krka razočarala analitike
Na Ljubljanski borzi so se delnice le v sredo dražile, sicer pa je bila smer navzdol, kar je posledica politične negotovosti pred predčasnimi volitvami in špekulacij o privatizaciji, ki se utegne z oblikovanjem nove vlade zavleči ali v določeni meri celo ustaviti. Lukine delnice so padle za 11 odstotkov, Triglavove in Telekomove pa za okrog šest. Najprometnejše (pet milijonov evrov) so bile delnice Krke, ki so se v zadnjem tednu pocenile za pet odstotkov, na 63,75 evra. "Del padca lahko pripišemo presečnemu datumu za septembrsko izplačilo dividende v višini 2,10 evra in objave o skromni 0,6-odstotni rasti prodaje v prvem polletju, ki je razočarala analitike," je povedal Domen Granda iz GBD-ja.